Novo mesto. »A mi daš en evro? Za vino imam, nimam pa za burek,« me ustavi mlad brezdomec, ki se potika po parku ob Kulturnem centru Janeza Trdine. Je nov obraz med novomeškimi brezdomci. Star je 28 let, je iz Straže. Doma se je sprl in prišel v Novo mesto. Pravi, da nima denarja. Socialne pomoči ni dobil, »ker so uradniki nekaj 'zamočili'«. Tudi delati bi šel, pa ni služb. Spi na železniški postaji v Novem mestu in ne v razpadajoči stavbi nekdanje občine na Novem trgu 6 tik ob parku, pravi. »Tam spijo drugi, jaz ne. Sem pa bil notri, pa ni za živeti.«
Stavba, v kateri spi nekaj brezdomcev in menda tudi odvisniki, je ograjena s polomljeno gradbiščno ograjo. Ta vsaj malo zakriva nesnago ob objektu, v katerem so bili še pred sedmimi leti uradi upravne enote. A pogled v notranjost razkrije še mnogo hujšo bedo. Tla so polna smeti, raztrganih oblek, plesnive hrane, steklenic, plastenk, celo iztrebkov. V majhnem prostoru, nič večjem od shrambe, je na tleh blazina, ob njej dve odeji in gora cigaretnih ogorkov. Nekomu ta kotiček nudi nočno zavetje, najbrž novomeškemu Romu Srečku Hudorovcu. Čeprav ni brezdomec, v romskem naselju na Ruperč vrhu je po materi podedoval hišo, občina pa mu je pred časom postavila tudi bivalni zabojnik, se je več let potikal po Glavnem trgu, pred kratkim pa sta z ženo zavetje našla v zapuščeni nekdanji občinski stavbi sredi mesta. Petdesetletnemu Hudorovcu noge skoraj več ne služijo, najbrž je svoje naredil tudi alkohol. Ruperč vrh je zanj predaleč, pravi. »Tu v mestu pa mi dobri ljudje dajo kak drobiž, da si kupim pijačo in hrano,« pove.
Stavbo, v kateri je imela sedež upravna enota vse do konca leta 2006, ko se je preselila v nove prostore, je občina pred sedmimi leti prodala trzinskemu podjetju Elektroservisi, ta pa leto kasneje trebanjskemu Betonalu. Direktor Darko Golub je imel z njo velike načrte, zgradil naj bi trgovsko-poslovni objekt, a podjetje se je leta 2010 znašlo v stečaju, stavba pa v rokah Hypo Leasinga, kjer so še istega leta napovedovali rušenje.
»Stanje objekta poznamo in nujne zadeve sproti saniramo,« zatrjujejo pri Hypo Leasingu, kjer pa rušenja več ne omenjajo. »Prizadevamo si za to, da bi objekt čim prej dobil aktivnega uporabnika, bodisi lastnika ali najemnika, in ga vrnil občanom v uporabo za skupno dobro.« Dodajajo, da so trenutno v fazi oblikovanja predlogov ukrepov za ustrezno ureditev objekta, o podrobnostih pa še ne želijo govoriti. Po besedah župana Alojzija Muhiča ima Hypo Leasing 14 dni časa, da predstavi rešitve ali pa predlaga rušenje. »Če ne bodo stavbe zrušili lastniki, bomo ta objekt porušili mi in uredili parkirne prostore,« dodaja.
