Novo mesto. »Tretja razvojna os je del evropskega koridorja, ki prevzema funkcijo evropskega avtocestnega križa. Takšno cesto umeščati v urbani prostor je popolnoma nesprejemljivo,« je nad traso južnega dela tretje razvojne osi ogorčen Slobodan Novaković, član strokovne delovne komisije Krajevne skupnosti (KS) Ločna - Mačkovec. Cesta naj bi KS presekala na pol in »povozila« nekaj hiš. »Trasa je bila v šestih letih neštetokrat spremenjena, na koncu pa brez usklajevanja z nami prestavljena v našo KS. Bila nam je dobesedno vsiljena,« je dejala predsednica KS Dragica Nenadič ter s prstom pokazala tudi na novomeške občinske svetnike in župana, češ da kljub večkratnim pozivom niso odreagirali. »Zakaj bi po nepotrebnem uničili predmestje, če pa so tudi druge možnosti, ki ne bi nikomur škodovale? Poleg tega se Evropa zavzema za ohranjanje čim več zelenega okolja. In to pač ne gre skupaj,« je dodala.
Vlada je decembra lani sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za prvi del južnega kraka tretje razvojne osi, to je od avtocestnega priključka pri Novem mestu do Malin, vključno s predorom pod Gorjanci. Načrta za preostala dela skozi Belo krajino do hrvaške meje še nista bila sprejeta, čeprav sta že usklajena. Tako naj bi šel prvi v gradnjo novomeški del, in to morda že prihodnje leto.
Napovedujejo ustavno presojo
KS je po besedah Nenadičeve izkoristila že skoraj vse pravne možnosti. Ostala jim je le še ustavna presoja, ki pa je možna šele po izdaji gradbenega dovoljenja. »Ob razgrnitvi osnutka smo dali kopico pripomb. Stroka je med osmimi različicami sprva kot optimalno izbrala tisto z razcepom na Lešnici, nato pa si je naenkrat nepričakovano premislila,« je povedal Novaković in dodal, da KS ne favorizira ne vzhodne obvoznice s priključkom na Lešnici ne zahodne s priključkom na Karteljevem. Želijo le, da se trasa umakne iz urbanega prostora, ki trpi že zaradi bližine same avtoceste. Nenadičeva je dodala, da takšna štiripasovnica še zdaleč ne bo rešila prometnega kaosa v Novem mestu. »Druga trditev, da bo kraj pridobil na ekonomskem področju – v čem pa? Cesta bo zgolj tranzitna, ljudje ne bodo šli v Zagreb ali na morje po ovinku, ampak tukaj čez. Res ne vemo, kaj naj načrtovalcem še povemo, da bodo razumeli.«
»Želeli smo, da bi tu živeli tudi naši otroci«
»Zaradi tovarne Krka že tako nismo v najboljšem položaju, a razumemo in smo strpni. Tu mimo je šla prej tudi cesta Novo mesto–Zagreb in smo prenašali promet. Zdaj pa nam bodo življenje povsem zagrenili,« je dejala Andreja Stankovič s Šmarješke ceste. Le nekaj deset metrov stran naj bi zrasel velikanski, deset metrov visok viadukt. Njena hiša bo ostala, tudi sosednja, naslednjo naj bi porušili. Druga možnost predvideva desetmetrsko nasutje, Šmarješko cesto pa bi skozenj speljali po nekakšnem predoru, je pojasnil Novaković. »V ta naseljeni prostor bodo tako 'skočili' mastodonti, velikanski objekti. Primerjavo smo našli na primorski avtocesti na območju Ivanjega sela, kjer je bila avtocesta zgrajena v 70. letih. Ljudje so nam povedali, da je tragedija, v kakšnih pogojih, stresu in situacijah živijo.«
Po mnenju krajanov je tak načrt z ekološkega in zdravstvenega vidika povsem nesprejemljiv. Onesnaženost s prašnimi delci, znanimi pod imenom PM10, je v Novem mestu že zdaj problematična. »Obupani smo in razočarani. Z možem sva predvidevala, da bodo tukaj, ob reki Krki, živeli tudi najini otroci, zato sva kupila še sosednjo hišo in gradila zanje. Zdaj pa pravijo, da če bo viadukt, tukaj zagotovo ne bodo ostali,« je dejala Stankovičeva. »Ta cesta se bo gradila ne za deset, ampak za sto let. Načrtovalci in občinarji naj zdaj razmislijo, ali sploh želijo imeti ljudi, ki bi tukaj živeli in delali. Mi smo navezani na ta kraj in nam ni vseeno.«
