Kot poudarjata, za vodovarstveno območje Blatnika, Črmošnjic, Brezovice in Vrčic pristojno ministrstvo še vedno ni pripravilo uredbe o varovanju vodnih virov. »Vsa dokumentacija temelji na zastareli uredbi iz leta 1988. Sam pa ministrstvo prek raznih služb, organov in poslanskih skupin že od leta 2006 opozarjam, naj vendarle pripravi novo,« pravi Čas in ob tem opozarja tudi na pičli izkupiček občine od koncesnin za vse tri kamnolome, Brezovica, Vrčice in Topli vrh.
Pičli izkupiček od koncesnin
V zadnjih desetih letih je iz tega naslova dobila 45.800 evrov, samo od kamnoloma Brezovica pa 12.000 evrov. »Ne gre za politično, ampak izključno za strokovno vprašanje. Bela krajina je namreč revna z viri pitne vode. Zato bi morali biti, če obstaja vsaj najmanjši sum možnega vpliva kamnoloma na pitno vodo, še toliko previdnejši.«
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da aktivnosti v zvezi s pripravo uredbe za vodovarstveno območje Bele krajine niso zastale, priznavajo pa, da potekajo zelo počasi. Doslej so strokovno pregledali gradiva za zavarovanje zajetij pitne vode in izvedli »potrebne strokovne dopolnitve«. Aktivnosti za pripravo uredbe naj bi se nadaljevale še letos po koncu raziskav, do sprejetja uredbe pa se v skladu z zakonom o vodah uporabljajo občinski odloki o varstvu vodnih virov, pojasnjujejo na ministrstvu.
Geološki zavod Slovenije, ki je marca letos izdal hidrogeološko mnenje, za ministrstvo pa pripravlja strokovne podlage, na osnovi katerih bodo pripravili uredbo, ugotavlja, da kamnolom na vodne vire na območju Brezovice in Blatnika nima vpliva, prav tako »je malo verjetno«, da bi kamnolom vplival na vodna vira Guče - Srednja vas in Črmošnjice, čeprav stoji na robu njunega vodovarstvenega območja. Kljub temu je zavod predpisal ukrepe, med drugim redno opazovanje gladine podzemne vode in prisotnost onesnaževal, značilnih za kamnolome.
»Se iz primera Krupa nismo ničesar naučili?«
Po mnenju Butale se občinski svetniki najbrž niso dovolj poglobili v zadevo, o kateri so odločali. »Primer onesnaženja Krupe s PCB pred leti je pokazal, kaj lahko povzroči nepremišljeno dejanje. Poleg tega je občinski svet s sprejemom odloka legaliziral nekaj, kar je dejansko prekršek že leta, saj je šlo za izkoriščanje zunaj določenega pridobivalnega prostora.«
Nasprotno pa semiška županja Polona Kambič verjame stroki, da vplivov kamnoloma na vodne vire ni. »Občina je bila tik pred sprejetjem odloka že leta 2007, a smo se odločili, da počakamo na uredbo. Te še danes ni, ljudje pa koncesijo potrebujejo.« Kot dodaja, odlok opredeljuje tudi nadzor in sankcije v primeru neupoštevanja predpisov v kamnolomih. Odgovore na vprašanja, kako pogosto je pristojni inšpektor v zadnjih letih obiskal semiške kamnolome in kakšne so bile njegove ugotovitve, pa z inšpektorata še čakamo.
