Straža. Občina Straža želi na reki Krki v središču kraja postaviti veslaški center, ki ga je že umestila v občinski prostorski načrt. A kaže, da načrta ne bo tako lahko izpeljati, saj mu močno nasprotujejo lastniki desetih zemljišč. Sprožili so celo upravni spor, saj je občina, kot pravi eden od lastnikov zemljišč Igor Šenica, po hitrem postopku sprejela odlok o predkupni pravici teh zemljišč, ki ji daje celo možnost, da jih razlasti. Župan Alojz Knafelj nasprotno trdi, da odlok tega ne omogoča. »Če zemljišč ne bodo hoteli prodati, v razlastitev ne bomo šli,« zagotavlja Knafelj.
Veslaška proga je po besedah Šenice problematična, saj je predvidena v močno utesnjenem urbanem okolju. »Pripravljeni smo pomagati pri gradnji veslaške proge, vendar ne na tej lokaciji,« pravi. Zaradi težnje po ohranitvi kraške reke Krke je na stran lastnikov stopilo tudi Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica, eko odbor Straža-Novo mesto. Po mnenju Aleša Pluta iz omenjenega društva bi tak projekt pomenil nepopravljiv poseg v okolje in naravo. »Veslaška steza za veslanje na divjih vodah ne sodi na skoraj vodoravno reko, ki je v celoti vključena v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, sploh pa ne sodi v Krkin skrbno varovani petnajstmetrski pas, kjer bi stal celoten objekt.«
Občina je iz proračuna za letos in prihodnje leto umaknila predvidena sredstva za veslaški center, po besedah Knaflja zato, ker so ugotovili, da projekt še ni zrel za realizacijo, po mnenju Šenice pa zaradi jasnega nasprotovanja lastnikov zemljišč in drugih občanov. Knaflju se sicer ne zdi sporno tak projekt izvesti na varstvenem območju. »Vključenost v Naturo 2000 še ne pomeni, da v tem območju ne smemo nič graditi. Seveda pa bomo upoštevali vse pogoje, ki jih ta zahteva,« pravi.
Po Plutovem mnenju je sporen že sam idejni projekt. »Krka je reka s problematičnim pretokom, zato bi bila veslaška steza večji del leta neuporabna. Suha bi z usedlinami predstavljala vir smrada. Letne poplave bi predstavljale nevarnost obsežnemu stanovanjskemu območju nad jezom, saj bi ga bilo treba dvigniti od 30 do 100 centimetrov.« Dodaja, da sta na tem mestu tudi pomembno drstišče vsaj petnajstih zavarovanih ribjih vrst in habitat zavarovanih vodnih živali, kot so vidra, bober, čaplja, raca mlakarica. »K varovanju Krke nas zavezujejo mednarodne direktive, zakoni in veljavne uredbe. Občina pa z idejnim projektom vse to krši na škodo Krke, ki ni divja alpska reka, ampak mirna kraška reka, zato ne dovolimo njenega uničevanja z realizaci-jami grotesknih zamisli peščice interesentov.«
