Prenova tržnice pomeni pomemben korak k oživitvi mestnega jedra, hkrati pa se na občini zavedajo, da sama po sebi ne bo uredila kapitalnih problemov oživitve mestnega jedra. »Lahko prispeva en delček, ne more pa jih rešiti,« pravi Ivo Kuljaj, direktor novomeškega Zavoda za turizem, ki je zadolžen za pripravo programske vsebine tržnice.
Preverjali bodo izvor pridelkov
Po Kuljajevih napovedih bo ponudba tržnice temeljila na lokalno pridelani hrani. Da se ne bi ponovila zgodba s koprske tržnice, kjer so na stojnicah prodajali pridelke z italijanske veletržnice pod pretvezo domačih pridelkov, so k sodelovanju povabili novomeški Kmetijsko-gozdarski zavod, ki je certificiran za ugotavljanje izvora in nadzor blaga. »Novo mesto je za zdaj materialno še kar dobro situirano. Zato smo prepričani, da je tudi zavest prebivalcev na taki stopnji, da bodo kupovali zdravo in domačo hrano,« razmišlja Kuljaj.
Ob tem pa se ne bodo mogli izogniti izdelkom široke potrošnje, »kramariji«, kot ji pravi. »Če je naš temeljni cilj s tržnico povzročiti korak k oživljanju mestnega jedra, potem tudi kramarija na neki način sodi blizu, saj, roko na srce, prinaša obisk.«
Občinska komisija je med štirimi idejnimi zasnovami izbrala predlog biroja Pirss, ki je bil najbliže zahtevam in željam občine. Glede na gospodarsko situacijo se je občina odločila za racionalno prenovo tržnice le na površinah, ki so v njeni lasti. Hkrati pa je od načrtovalcev prenove zahtevala, da obravnavajo tudi njeno vplivno območje, tako da se lahko ustvarijo smiselne povezave med območjem in dejavnostjo tržnice ter obstoječimi objekti. Zasnova tržnice naj bi namreč omogočala morebitno kasnejšo širitev.
Boljša povezanost z Glavnim trgom
Prva faza prenove, vredna 1,6 milijona evrov, zajema izvedbo objekta tržnice, obnovo objekta na Glavnem trgu 25, zunanjo ureditev ter prestavitev gospodarske javne infrastrukture na Sokolski in Muzejski ulici ter ulici Florjanov trg. Pri tem v zasnovo tržnice smiselno vključujejo tudi površine Muzejske ulice, s čimer dosežejo boljšo povezavo z Glavnim trgom. V drugi fazi, vredni 534.000 evrov, sledi preureditev Florjanovega trga. Na občini pravijo, da bo poleg tržnične dejavnosti mogoča tudi drugačna uporaba površin in objektov, denimo za različne prireditve.
Sedanja tržnica je nastala kmalu po drugi svetovni vojni. Kuljaj dodaja, da je bila »na silo umeščena v ta prostor, z azbestnimi kritinami in železno konstrukcijo. V vsakem primeru bi jo morali prenoviti zaradi sanitarno-tehničnih razlogov, zamenjati kritino, prenoviti kanalizacijsko, električno, vodovodno napeljavo.« Ob tem se nekoliko spreminja tudi prometni režim okrog tržnice, vseeno pa bodo obiskovalci kljub prenovi še vedno imeli težave s parkiranjem, saj projekt ne vključuje dodatnih parkirišč.
