Zdaj je že jasno, da se novomeški Kovinotehni MKI, enemu največjih inštalaterskih podjetij v državi, ki se je lani znašlo v prisilni poravnavi, ne bo uspelo rešiti. Na skupščini prejšnji teden je bila sicer izglasovana dokapitalizacija v višini 1,6 milijona evrov (osnovni kapital družbe je 340.000 evrov), a tega denarja lastniki nimajo. Ne delavci ne novi direktor Igor Vesel ne pričakujejo čudeža. Tako bo, kot vse kaže, vodstvo 31. maja na sodišče vložilo predlog za stečaj.
Sto štirinajst zaposlenih je v začetku tedna prejelo odločbe o čakanju na delo doma. Kljub temu so se včeraj zbrali na dvorišču podjetja in stavkali. »Glavni razlog za stavko je neizplačana plača za april. Vemo, da ne bomo nič dosegli. Želimo le, da se čim prej uvede stečaj, da se lahko ljudje prijavijo na zavod,« pravi predsednik sindikata v podjetju Stanislav Skinder. Igor Vesel, do zdaj vodja financ v Kovinotehni MKI, ki je direktorsko funkcijo prevzel prejšnji teden po odstopu direktorja Urha Hudoklina, jim je jasno povedal, da posla in denarja ni. Zato zaposleni ne razumejo, zakaj lastniki zavlačujejo z uvedbo stečaja. Kot je povedal Vesel, naj bi šla družba po prvotnem scenariju v stečaj že takoj po skupščini prejšnji teden, ker pa je bila izglasovana dokapitalizacija, zdaj teče 15-dnevni rok za plačilo. Šele potem, če vplačila ne bo, mora vodstvo v treh dneh razglasiti stečaj.
Nasedla na Vegradovih poslih
Kovinotehna MKI je v svoji 63-letni zgodovini (pod različnimi imeni) preživela številne pretrese in prelomnice. A tokrat je propad gradbenega sektorja in velikih slovenskih gradbincev z Vegradom na čelu za sabo potegnil tudi novomeško družbo. Najbolj je nasedla v velikem ljubljanskem projektu Dunajski kristali ter v Vegradovih projektih, kot so Celovški dvori, Rimske Terme, Terme Topolšica. »Ni šlo za napačne odločitve vodstva. Ko se je gradbeni sektor sesul, je bilo treba iskati nove posle. Vzel si tistega, ki je bil na razpolago, in bil je Vegrad. Še do aprila 2011 so bili dobri prilivi, potem pa se je ustavilo,« pravi Vesel.
Zaposleni so prepričani, da del krivde nosi tudi vodstvo. »Po mojem mnenju je bilo več vzrokov za propad, denimo lastninjenje, ko so manjše družbenike izrinili iz podjetja in jih izplačali iz dobička družbe, pa tudi neracionalna pogajanja in nekaj napačnih poslovnih odločitev, nato je prišla še kriza in ni se moglo končati drugače,« meni Skinder.
Vzporedni družbi T-MKI in K-MKI
Tudi Anton Potočnik, ki je v Kovinotehni delal 35 let, meni, da je najboljša rešitev čimprejšnji stečaj, da se bo lahko prijavil na zavod, počakal še dve leti, nato pa se upokojil. »Delal sem na projektih Krke, Revoza, v velikih predorih na slovenskih avtocestah, bil sem v Iraku, Rusiji, na Poljskem. Delavci vemo, da je firma nasedla v velikih poslih za državo. Toda tudi pri drugih velikih projektih, denimo pri predorih, je firma ogromno zaslužila. Delavci smo prepričani, da vodstvo takrat ni bilo pošteno in je veliko vzelo tudi zase.«
Delavce in nekatere manjšinske delničarje je sicer pred časom zmotila prav ustanovitev vzporednih družb K-MKI in T-MKI, ki naj bi po njihovem mnenju zgolj izčrpavali Kovinotehno MKI, ki je bila njun podizvajalec. A Vesel trdi, da je šlo za transparenten način poslovanja in nikakor ne za oškodovanje družbe. »Zaradi prisilne poravnave smo bili blokirani, zato smo uporabili drugo podjetje, da smo sploh lahko preživeli. To je bil izhod v sili. Če tega ne bi naredili, bi bili v stečaju že pred enim letom,« pojasnjuje Vesel. »Tako smo pogodbe sklepali prek podjetja K-MKI, ki je izplačevalo tudi plače. Družba T-MKI, ki jo vodi Hudoklin, pa je bila ustanovljena, da je lahko vodila projekte v tujini.« V tujini še imajo nekaj odprtih projektov v Avstriji, Nemčiji, Švici, na katerih dela približno 25 zaposlenih. Ali jih bodo tudi zaključili, pa je glede na stavko zaposlenih bolj malo verjetno, pravi Vesel.
Nekdanji in sedanji zaposleni imajo skupno v lasti okoli 29 odstotkov Kovinotehne, večinski lastnik pa je družba K-MKI. Njeni lastniki so bili sprva prav tako sedanji in nekdanji zaposleni, nato vodstvo s Francijem Berlanom na čelu, od 18. marca letos pa je po podatkih Supervizorja večinski lastnik družbe K-MKI Nedžad Krdžalić, sicer lastnik podjetja za popravilo računalniške opreme Mikro servis z Otočca.