Trebnje. Knjige in lične skodelice za pol evra, majice in hlače za evro ali dva, ki se jim skoraj ne pozna, da jih je kdaj že kdo nosil, pa čevlji in torbice za tri evre. Vse lepo ohranjeno, na videz skoraj novo, pa vendar imajo vse stvari na policah centra ponovne uporabe (CPU) v Trebnjem za sabo že lepo zgodovino. Ljudje so se jih pač naveličali ali pa nimajo prostora zanje, in so jih prinesli v prvi tovrstni center na Dolenjskem oziroma sedmi v Sloveniji. Tam so zdaj naprodaj za simbolično ceno in prav gotovo bodo še komu dobro in dolgo služili. S 1. junijem naj bi tak center odprli tudi v Novem mestu.
Podatki kažejo, da je kar četrtina vseh kosovnih odpadkov še vedno uporabnih. »CPU je neke vrste prostor lokalne izmenjave. Ljudje sem prinesejo rabljene predmete, ki jih ne uporabljajo več, so pa še vedno uporabni. To so surovine in cilj CPU je preprečiti, da bi ljudje te surovine odvrgli na smetišče. Naš namen je tudi ozaveščanje, da je pred postopkom recikliranja še ena možnost, to je ponovna uporaba,« pravi promotorka ponovne uporabe, edina zaposlena v trebanjskem centru Vesna Hrovat.
Centri ponovne uporabe so eni od ciljev projekta Use-Reuse, ki ga sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropski socialni sklad. Kot pravi idejna nosilka tovrstnih centrov v Sloveniji in direktorica podjetja EKO-TCE iz Vojnika Marinka Vovk, gre za socialna podjetja, katerih primarni cilj je zaposlovanje težje zaposljivih ljudi, dejavnost teh podjetij pa je trajna, saj so resursi, to so rabljeni predmeti in oblačila, nenehno na razpolago. Tudi pri samih lokacijah niso izbirčni. »Veste, mi ne čakamo na neke idealne pogoje in na milijone iz Bruslja, da si bomo postavili velik betonski objekt. Izkoristimo tisto, kar je na voljo,« pravi. Tako so tudi v Trebnjem oživili že desetletje zapuščen objekt na tržnici, v katerem je nekoč delovala cvetličarna. Marinka Vovk je idejo prenesla k nam iz tujine, kjer tovrstni centri delujejo že 30 let, in to zelo uspešno.
Hrovatova je v okviru projekta Use-Reuse zaposlena do decembra 2014, kolikor traja projekt. Vendar to ne pomeni, da bodo centri takrat zaprli svoja vrata. »Ali bo stvar zaživela, je odvisno tudi od lokalne skupnosti in ljudi, ki prispevajo k tej družbeno koristni dejavnosti. Želimo se tudi povezovati z nevladnimi organizacijami, društvi, z mladimi, da prenesemo to znanje in da ozaveščamo.«
Z leti se bodo centri vendarle odpirali tudi v tržno smer. Dejavnosti širijo že zdaj in opravljajo dela po naročilu, tržijo izdelke za določene ciljne skupine, recimo za dementne osebe, vrtce, šivajo blazine, slinčke in podobno, opravljajo celo redizajn za gostilne. Zanimivo pa je, da v tovrstnih centrih po besedah Vovkove kupujejo zlasti ljudje iz višjih slojev, ki se že zavedajo pomena ponovne uporabe pred reciklažo.ds
