Civilna iniciativa za odpravo smradu in odškodnine
Najhuje je ponoči in poleti. »Zunaj ne moreš sesti za mizo. V hiši morajo biti zaprta vsa okna in vrata. Če zunaj ali na podstrešju sušiš perilo in ga ujame smrad, ga je treba ponovno oprati. Tudi avto je treba prezračiti, preden ga zapelješ v garažo, saj drugače smrdi še ves teden,« problematiko opisuje Antončič in dodaja, da mladi odhajajo iz vasi, nepremičnine so razvrednotene. Kot pravi, krajani ne vedo, kaj smrdi in ali je to zdravju škodljivo. Civilna iniciativa zato ponovno zahteva odpravo smradu in si hkrati prizadeva za izplačilo odškodnin. V sodelovanju s šentjernejsko občino sodelujejo s pristojnim izvedencem in zbirajo ustrezno dokumentacijo.
Direktor novomeškega Ceroda Alojz Turk pojasnjuje, da so že sprejeli nekatere ukrepe za zmanjšanje smradu. »Ugotavljamo, da je vzrok neprijetnih vonjav predvsem žveplova spojina, ki se pojavlja zaradi delovanja čistilne naprave. Strokovnjaki so predlagali, da bi uporabili kakšno drugo kislino za zmanjševanje smradu ali izvedli oksidacijo,« pravi Turk. »Zadeve se ne bodo zgodile čez noč, vendar se trudimo po svojih najboljših močeh.«
»Za nas to ni čez noč, za nas je to dve leti,« na drugi strani poudarja Antončič, a Turk zdaj obljublja, da bi lahko s smrad zmanjšali v nekaj mesecih. Ob tem dodaja, da je Cerod od leta 2006 do lani za odškodnine občini Šentjernej izplačal 400.000 evrov in 1,8 milijona evrov Krajevni skupnosti Brusnice, 340.000 evrov pa so namenili za individualna nadomestila v vasi Leskovec. »Rečem lahko samo, da odškodnine strukturo cene obremenjujejo bolj, kot je zakonsko dovoljeno,« poudarja Turk. Krajani Mokrega Polja si jih verjetno zato ne bodo zlahka priborili.
Bo smrad ogrozil nadaljevanje projekta?
Prav letos bodo predvidoma nadaljevali drugo fazo izgradnje regijskega odlagališča. Za tako imenovani Cerod II, ki je skupaj težak okrog 25 milijonov evrov, naj bi pridobili 80 odstotkov evropskih sredstev, vendar projektu zdaj nasprotuje civilna iniciativa. »Mi ne podpiramo projekta, ker še ne vemo, kaj bo to pomenilo za okolje,« pravi Antončič, zato se v Cerodu bojijo, da bodo nasprotovanja ogrozila črpanje evropskega denarja. Gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja namreč še nimajo. Jutri se bo sicer na novomeškem rotovžu sestal svet županov občin ustanoviteljic, na katerem bodo predstavili drugo fazo izgradnje odlagališča. Znano je namreč, da mu nasprotujejo tudi posavske občine.