Najnovejša študija, ki je nastala v okviru evropskega projekta Railhuc in predlaga posodobitev ljubljanskega železniškega vozlišča predvsem z investicijami v obstoječo infrastrukturo in organizacijskimi spremembami, bo vsaj za zdaj ostala bolj kot ne mrtva črka na papirju. Na ministrstvu za infrastrukturo so namreč povedali, da izvajanja ukrepov iz študije – razen gradnje tivolskega loka – v tej finančni perspektivi nimajo v načrtu.
Spomnimo: predlagani ukrepi za povečanje konkurenčnosti primestnih vlakov bi stali okoli 200 milijonov evrov. Poleg organizacijskih sprememb bi za ta denar v ljubljanski urbani regiji dobili posodobljene železniške postaje (vključno z ljubljansko), na nekaterih najbolj obremenjenih odsekih tudi drugi tir in tivolski lok. Z izvedbo vseh predvidenih ukrepov bi se po oceni iz študije število potnikov na primestnih vlakih povečalo za 45 odstotkov.
Nadaljnji ukrepi odvisni od strategije
A na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je v finančni perspektivi 2014–2020 predvidena le realizacija tivolskega loka, ki je ocenjena na dobrih 17 milijonov evrov. Ta bo omogočil, da bodo tovorni vlaki iz primorskega konca lahko zavili neposredno proti Gorenjski, ne da bi se ustavljali na ljubljanski železniški postaji. »Gradnjo tivolskega loka je ministrstvo podprlo in ga nemudoma začelo umeščati v prostor. Preostale prioritetne naloge na javni železniški infrastrukturi pa bodo opredeljene v strategiji razvoja prometne infrastrukture, ki je trenutno v javni obravnavi. Ta dokument bo osnova za nadaljnje ukrepe glede na prioritetne naloge na celotnem železniškem omrežju,« so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.
Na vprašanje, ali obstaja še kakršna koli možnost za financiranje projekta z evropskimi finančnimi instrumenti, na primer s programom IPA, so na ministrstvu odgovorili nikalno. Prav tako so na ministrstvu zavrnili možnost, da bi se celoten projekt iz študije Railhuc realiziral z denarjem iz proračuna. »Glede na trenutno razpoložljiva sredstva ta varianta ni realna,« so dodali.
Zlorablja se leporečje o trajnostni mobilnosti
Katarina Otrin iz društva za sonaravni razvoj Focus je presenečena nad odgovori ministrstva, saj so po njenem mnenju ukrepi iz študije finančno sprejemljivi in hkrati nujni. »Šele ko bomo posodobili ljubljansko železniško vozlišče, storitve primestne železnice dvignili na raven današnjih potreb ter izvedli vzporedne ukrepe, kot je na primer integracija javnega potniškega prometa, bo lahko železnica prevzela velik del dnevnih migrantov v Ljubljano. S tem pa bi rešili pritisk osebnih avtomobilov v mesto, kar pomeni višjo kakovost bivanja v ljubljanski urbani regiji in širše,« je poudarila Otrinova.
Sogovornica meni, da država pravzaprav zlorablja leporečje o usmeritvi v trajnostno mobilnost in razvoj javnega prometa ter zavaja državljane in konec koncev tudi Evropsko unijo, katere jasen signal je preusmeritev čim večjega deleža tako tovornega kot potniškega prometa na železnice. »In to je pripravljena tudi financirati,« opozarja Otrinova, ki je prepričana, da odločitve države kažejo na to, da ta nima jasne vizije.
S tem se strinja tudi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS, ki se mu zdi, da je trenutna politična ekipa dvignila roke od železnice, medtem ko je večina evropskih držav železnico že postavila na raven 21. stoletja. »Marsikaj se govori, ko pa pride do konkretnih projektov, se želja nenadoma izgubi. Tudi za drugi tir se zdaj govori le še kot o industrijskem tiru Luke Koper, nič več o potnikih. Vse je shizofreno,« opozarja dr. Plevnik. Po njegovem mnenju bo Railhuc verjetno pravi projekt za naslednje programsko obdobje. »S pripravo dokumentacije za črpanje evropskih sredstev smo zamudili. Veliko manevrskega prostora pa nimamo, saj 200 milijonov evrov vseeno ni malo denarja.«
Še naprej bodo pritiskali na državo
V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, kjer so študijo naročili, pa niso pretirano razočarani. Matej Gojčič, namestnik direktorice razvojne agencije, pravi, da se bo poleg tivolskega loka iz študije izvajala tudi nadgradnja signalno-varnostnih naprav, ki je že v operativnem programu vlade. »Vsak majhen ukrep doprinese k izboljšavam. S tivolskim lokom se bo razbremenila železniška postaja Ljubljana, saj mnoge tovorne kompozicije ne bodo več vozile na postajo, s tem pa se bo sprostil prostor za potniške vlake. Z nadgradnjo signalno-varnostnih naprav pa se bo povečala tudi kapaciteta tirov. Po istih tirih bo lahko vozilo več vlakov,« je pojasnil Gojčič, ki meni, da je uspeh že to, da je vlada uvrstila tivolski lok v razvojne dokumente. »Poleg tega zdaj točno vemo, katere konkretne ukrepe je treba izvesti na ljubljanskem železniškem vozlišču, zato bomo s pomočjo študije še naprej pritiskali na državo.«
