Skoraj vsak konec tedna nekatere največje in hitro rastoče letalske družbe po vsem svetu v svoje vrste vabijo nove zaposlene. Samo minuli konec tedna so pogovori za službo stevardese ali stevarda pri arabskem prevozniku Qatar Airways potekali v mestu Colombo na Šrilanki, v indonezijski Džakarti, južnoafriškem mestu Port Elizabeth in tudi v Ljubljani. Eno od dvoran hotela Union so dodobra zapolnili mladi, ki jih je na pogovor katarske družbe privabila obljuba o neobdavčeni plači, dodatkih, plačani namestitvi in prevozu na delo, predvsem pa priložnost za zaposlitev, ki je v domovini niso dobili.
Služba 12.000 metrov visoko
»Večerja v Parizu, kosilo v New Yorku in zajtrk v Montrealu, medtem ko potujete po svetu v najsodobnejših letalih na višini 12.000 metrov – zagotovo ni običajna pisarniška služba. /…/ Iščemo kandidate, ki bi znali izpolnjevati naše poslanstvo – odličnost v vsem, kar počnemo,« je obljubljal del oglasa, pretekle dni objavljen v nekaterih slovenskih časopisih, in v soboto na pogovor privabil kandidate iz vse Slovenije. »Položaj na trgu dela za družboslovce ni ravno rožnat. Že nekaj časa aktivno iščem službo, pošiljam prošnje in se prijavljam na razpise tako doma kot v tujini. Ker do zdaj še nisem bila uspešna, želim poskusiti tudi tukaj,« je svojo odločitev pojasnila Nina. Na pogovor se je pripeljala iz Ormoža, selitev v Doho, ki bo, če bo izbrana, nujna, pa je ne skrbi: »Če bi mi bilo delo všeč in bi mi ob izteku pogodbe ponudili novo priložnost, bi lahko ostala.«
Tudi Ljubljančanka Indira vidi v arabski letalski družbi predvsem možnost za razgibano in zanimivo delo. »Pred časom sem že bila na podobnem dogodku, a nisem bila izbrana v drugi krog. Ker me tovrstno delo veseli, rada potujem in spoznavam nove ljudi, sem se ponovno prijavila. Vem, kako je delati v tujini, saj sem to že počela.«
Vsaj 21 let in 212 centimetrov na prstih
Kandidati, ki želijo postati del katarske flote, morajo biti stari vsaj 21 let in imeti najmanj srednješolsko izobrazbo, tekoče govoriti angleško, medtem ko je znanje še kakšnega tujega jezika velika prednost. Na prstih in z iztegnjenimi rokami morajo meriti najmanj 212 centimetrov, da lahko dosežejo opremo v omaricah na letalih, biti morajo tudi v dobri telesni pripravljenosti, zgovorni ter pripravljeni na delo v mednarodnem kolektivu in na selitev v Doho.
»Težko je dobiti službo, veliko nas je,« pove tudi Anže. Po izobrazbi je pilot, a ne želi izpustiti nobene priložnosti. »Jeseni bom poskusil še pri Adrii, prijavljam se tudi na razpise nizkocenovnikov, kot je na primer irski Ryanair, ki sprejmejo tudi pilote z nekoliko manj izkušnjami. Morda pa zdaj dobim službo stevarda pri katarski družbi in se pozneje ponudi priložnost za napredovanje in pilotiranje njihovih letal,« pojasni Ljubljančan, ki se je pogovora udeležil s prijateljem, tudi pilotom. Čeprav ju novi izziv mika in sta se z njima v Doho pripravljeni preseliti tudi njuni dekleti, pa mlada pilota še nista povsem prepričana, ali bi ponujeno delo na koncu tudi sprejela. »Slišal sem, da delo stevardov v arabskih državah ni ravno cenjeno. A plača je dobra in želim imeti odprta vsa vrata,« pojasni Anže.
Natakarica in čistilka nad oblaki
»Dekleta si stevardese pogosto predstavljajo predvsem kot vedno urejene dame, ki z majhnim kovčkom hitijo po hodnikih letališča. Vendar je delo na letalu precej naporno. Si kuharica, natakarica in čistilka v eni osebi,« pripoveduje sogovornica iz Štajerske, nekdanja zaposlena pri Qatar Airways, ki želi ostati neimenovana. Pred leti je po naključju naletela na oglas družbe, ko je ta v prestolnici iskala novo kabinsko osebje. Prijavila se je, bila skupaj s še eno Slovenko izbrana, podpisala pogodbo za dve leti in se začasno preselila v Doho.
»Toda moja izkušnja ni bila pozitivna. Plača je bila nižja, kot so sprva obljubljali. Obiski, tudi družinskih članov, so bili strogo omejeni. Nisem se počutila svobodno. Ob tem sta naporen in neustaljen urnik ter neprestana višinska razlika vplivala na moje zdravje,« pripoveduje Štajerka. Kljub temu izkušnje ne obžaluje. »Čeprav v Doho ne bi šla nikoli več, niti na počitnice, mi ni žal. Veliko je odvisno od tega, kako se razumeš z ekipo, s katero si na poti, od urnika in smeri letov. Katar je še precej tradicionalen, a Doha se počasi razvija in bo v prihodnje verjetno postala bolj podobna Dubaju, od koder je ena od mojih prijateljic, ki je bila tam prav tako stevardesa, prišla z zelo pozitivno izkušnjo.«