Če bi se odločala sama, bi zagotovo pogledala tudi trende in razpisana prosta delovna mesta. Dobro se je tudi pozanimati, kje se odpirajo šole in za kakšne šole gre, saj tudi to kaže na potrebe trga dela.
Kako v tem smislu ocenjujete ustanavljanje nove višje strokovne šole v Ljubljani?Na podlagi kadrovskih potreb delodajalcev, ki sodelujejo v regijski štipendijski shemi, torej govorimo za območje ljubljanske urbane regije, lahko rečemo, da že od leta 2008 najbolj povprašujejo po kuharjih, natakarjih, oblikovalcih kovin, orodjarjih, mehatronikih, elektrotehnikih, lesarskih tehnikih in inženirjih. Ravno na teh področjih naj bi izobraževala tudi omenjena šola. Za zdaj je tako, da na tem območju obstajajo srednje šole, a morajo dijaki izobraževanje nato nadaljevati v Škofji Loki, Kranju ali kje drugje. Smiselno je, da imamo takšen center tudi v Ljubljani, kjer je povpraševanje po kadrih z višjo poklicno izobrazbo veliko.
Kako delodajalci ocenjujejo usposobljenost tistih kadrov, ki jih po nekaj letih štipendiranja zaposlijo v podjetju?Anketa, ki smo jo izvedli med delodajalci, je pokazala, da so zelo zadovoljni. Več kot 70 odstotkov jih je ocenilo, da so dobili zelo dobro usposobljen kader, in večina s svojimi nekdanjimi štipendisti ni prekinila sodelovanja niti po izteku pogodbe. Poudariti pa je treba, da sta študij in služba dva svetova, zato je dobro, da se mladi čim prej vključijo v delovni proces ter se naučijo odgovornosti in še kup drugih stvari, ki ti jih šola ne more dati: točnost, redoljubnost, odnos do stranke. Tega te mora naučiti delodajalec. Zato je zelo smiselno, da ima mlad človek na začetku kariere v podjetju mentorja.
Kako dolgo v povprečju ostajajo tisti, ki v podjetje pridejo prek kadrovskih štipendij, zaposleni?V skladu s pogodbo morajo biti zaposleni tako dolgo, kolikor so prejemali štipendijo. Sicer pa se pozna razlika v primerjavi z obdobjem pred krizo. Pred leti so namreč mladi skoraj po pravilu dobili pogodbo za nedoločen čas, zdaj pa večinoma za določen čas. Mi jih po tem, ko se izteče pogodbeno obdobje, ne spremljamo več, kolikor pa sama ugotavljam, večinoma ostajajo v teh podjetjih tudi pozneje. Se pa včasih zgodi, da mladi zaradi vseh teh izkušenj dobijo druge ponudbe z boljšimi pogoji in se včasih tudi odločijo, da nadaljujejo drugje, seveda pa morajo sorazmerni del štipendije, ki je niso »oddelali«, zato vrniti.
Koliko dijakov letno je vključenih v ta program?Na ljubljanskem območju jih je bilo v celotnem obdobju, torej od 2007/2008, vključenih 120. Vsako leto jih je na novo okoli 20. Pred leti je veliko več delodajalcev želelo na tak način zaposliti nekoga novega, bili so pogumnejši. Bolj zaupljivo so načrtovali prihodnost in s tem tudi kadrovsko politiko. Danes se pritožujejo, da ne morejo vedeti za nekaj let naprej, ali bodo nekoga, ki ga danes štipendirajo, lahko še zaposlili. Kadrovske potrebe so se zato zmanjšale.
Z letošnjim letom so začele veljati spremembe zakona o štipendiranju, ki prinašajo novosti tudi na področju kadrovskih štipendij.Nekaj novosti je pozitivnih, nekaj vprašljivih. Dobro je recimo, da po novem že decembra objavimo poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih. Gre za informativni poziv za prihajajoče šolsko oziroma študijsko leto, te potrebe pa so nato objavljene na spletu še pred informativnimi dnevi. Mladi se torej lahko seznanijo in odločajo na podlagi tega.
Skrbi pa nas denimo to, da bodo delodajalci po novem tudi sami nakazovali štipendijo in določali njeno višino, medtem ko je to prej potekalo prek naše agencije. Zakon po novem predvideva obvezno enomesečno prakso, kar je denimo za študente na študiju v tujini težavno, res pa je, da je po drugi strani to tudi dobro, saj se delodajalec in štipendist bolje spoznata.
Ne navdušuje nas dejstvo, da ni več odlogov, recimo v primeru, da štipendist želi nadaljevati šolanje, česar tudi delodajalci niso dobro sprejeli. Na ministrstvu so medtem vztrajali, da so kadrovske štipendije namenjene pridobivanju kadrov – če štipendiraš lesarskega tehnika, očitno želiš zaposliti lesarskega tehnika, ne pa magistra lesarstva. Zato je zdaj obvezna enoletna zaposlitev takoj po koncu štipendistovega izobraževanja – tudi recimo v primeru gimnazijskih maturantov.
Se delodajalci odločajo tudi za štipendiranje gimnazijskih maturantov?Tudi. Nekateri iščejo splošno izobražen kader, nekateri se s štipendistom dogovarjajo glede nadaljnjega študija, potem pa so še družinska podjetja oziroma samostojni podjetniki, ki štipendirajo svoje otroke. Tudi Evropska unija takšno predajo dejavnosti zelo podpira.
Koliko imate takšnih primerov?Kar nekaj. Nekje so odstopanja, kar pomeni, da otroci potem razširijo osnovno dejavnost, sicer pa je veliko tudi primerov, ko prevzamejo posel in ga nadaljujejo. V zadnjem času je veliko več zaposlitev v družinskih podjetjih kot v drugih.
