Ob pogledu na nekatere dele Ljubljane naključni obiskovalec kaj lahko pomisli, da je prišel v odročno vas in ne v »najlepše mesto na svetu«, saj so ljudje še vedno brez ene osnovnih civilizacijskih pridobitev – kanalizacije. Eden takšnih primerov je Rakova jelša, ki jo je mestna občina z legalizacijo črnih gradenj začela urejati leta 2009. Pred nekaj več kot letom dni so na začasno čistilno napravo priključili nekaj hiš ob glavni ulici, a lanskoletne napovedi župana Zorana Jankovića o dokončanju gradnje komunalne infrastrukture in plinovoda so se še enkrat več izjalovile.
Od 500 hiš le 20 s kanalizacijo
Koliko od več kot 500 hiš na Rakovi jelši je bilo do zdaj priključenih na kanalizacijo, nam na ljubljanski mestni občini niso odgovorili, nam pa je staroselec in poznavalec tamkajšnjih razmer Božo Alič povedal, da naj bi jih bilo vsega 20. »Možnost priključitve ima 44 hiš ob Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnikove, vendar se še niso vsi priključili. Nekateri črnograditelji še niso plačali komunalnega prispevka, čeprav imajo na svojih vrtovih že vakuumske jaške, drugi nimajo urejenega lastništva, spet tretji so plačali prispevek, a imajo druge težave. Vsaka hiša ima svojo zgodovino,« pojasnjuje Alič.
V Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) pravijo, da je gradnja komunalne infrastrukture na Rakovi jelši predvidena v dveh etapah. Po novem časovnem načrtu naj bi se prva etapa, v katero so vključene Cesta na Mesarico, Koleševa cesta, Ulica Dušana Kraigherja, Ulica Lovra Klemenčiča in Marentičeva ulica, začela najkasneje maja, končala pa septembra.
Vsa zemljišča naj bi bila že pridobljena, prav tako so po navedbah VO-KA že pripravljeni tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za predvideno elektro-kabelsko kanalizacijo, kjer je investitor Elektro Ljubljana. Elektroenergetska družba se do zdaj še ni vključila v projekt, a naj bi to storila v kratkem. Pri VO-KA poudarjajo, da je zaradi strukture barjanskih tal nujna izvedba elektro-kabelske kanalizacije sočasno s preostalimi komunalnimi vodi in da bi bila kasnejša gradnja tega komunalnega voda neizvedljiva. Pri VO-KA so še povedali, da bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja na upravno enoto vložena takoj, ko bodo izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani pogoji.
Kaj bo s čistilno napravo?
Na vprašanje, zakaj vse poteka tako počasi in zakaj se venomer prelamljajo obljube o terminskih načrtih, pri javnem podjetju odgovarjajo, da so terminski plani investicij izdelani na osnovi predvidevanja pridobitve investicijske dokumentacije, ki je skladna z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ter zahtevami zakonodaje s področja gradnje, varstva okolja in javnega naročanja. »Pri pridobivanju investicijske dokumentacije – gre za razmeroma dolgotrajne postopke (v to so všteti pridobitev soglasij, pravice graditi, sočasnost, morebitne pritožbe na državno revizijsko komisijo) – investitor ali naročnik nima neposrednega vpliva. Terminski plani, razen investicij, ki so že v izvedbi, so le informativnega značaja in se popravljajo na osnovi stanja napredovanja investicije,« pojasnjujejo.
Sogovornik z Rakove jelše, ki ni želel biti imenovan, je glede realizacije tokratnega terminskega načrta optimističen, saj meni, da je vse bolj ali manj pripravljeno. »Resda gredo stvari počasneje, kot bi si želeli, a treba je priznati, da je situacija povsem drugačna kot na začetku, leta 2007. Takrat je imelo uporabno dovoljenje morda 30 hiš, zdaj pa so vsaj na glavni cesti zgrajeni pločniki in javna razsvetljava. Ko se bo spomladi enkrat zagnalo stroje, bo šlo relativno hitro,« razlaga sogovornik. Po njegovem mnenju bo največji problem s čistilno napravo, saj je na začasno lahko priključenih vsega 300 uporabnikov, prave, ki bo zmogla čiščenje 8500 gospodinjstev, pa še ni na vidiku.
Pri VO-KA pojasnjujejo, da naj bi se čistilna naprava Rakova jelša sofinancirala z evropskim denarjem, in sicer v okviru kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. »Vloga za pridobitev sredstev kohezijskega sklada in študije izvedljivosti je bila posredovana na ministrstvo za kmetijstvo in okolje oktobra 2012. A ministrstvo še ni izdalo odločbe,« so povedali.