Petinštirideset minut. Natanko tako dolgo se je Mathias Prouvost leta 2003 prvič zadržal v Ljubljani. Prišel je poletno sobotno popoldne, opremljen z zemljevidom in vso potrebno opremo, saj je pričakoval prestolnico v polnem pomenu besede. Kaj pa je našel? »Ulice so bile skoraj prazne, malo sem se sprehajal, šel sem na grad, spil kavo, polizal sladoled. Kaj zdaj? Nič, zdelo se mi je, da sem vse že videl, zato sem odšel,« strne prve vtise, ki pa kljub temu očitno niso bili tako slabi, saj je prav Ljubljana zadnjih šest let njegov dom.
Slovenijo je sicer spoznal že prej, saj je že kot 23-letnik začel delati za znano francosko podjetje, ki ga je poslalo za dve leti na delo v Koper. Doma v Franciji takrat nihče ni poznal te majhne evropske državice, nihče mu ni mogel nič povedati iz prve roke, zanesel se je lahko le na skope informacije na spletu. Starši so bili prepričani, da gre v revno državo, neko malo Rusijo, sam pa je radovedno sprejel izziv in na koncu ga je neznana destinacija pozitivno presenetila.
Darilo za lokalno ekonomijo
Mathiasovi spomini na življenje v Sloveniji so bili na koncu celo tako lepi, da je tudi po tistem, ko se je vrnil v Francijo, v njem tlela želja, da se enkrat vrne. S Slovenko, ki jo je spoznal proti koncu svojega dela na slovenski obali, sta celo že živela skupaj v Bruslju, a jo je nato on pripeljal nazaj v domovino. »Želel sem ustvariti nekaj, kar bi združevalo stvari iz Slovenije in kar bi doprineslo k razvoju Slovenije,« danes pove o svojem načrtu, da si pri nas najde tudi delo. Tako je pred šestimi leti stopil na samostojno pot in ustanovil podjetje Zvezdar, ki se ukvarja s tematskimi darilnimi paketi doživetij. Ti delujejo kot nekakšni darilni boni, vendar s to razliko, da obdarovanec sam iz pestre ponudbe izbere, kje jih bo unovčil.
Terme, kmečki turizem, skok s padalom, masaže, rafting, joga, ples. To je le drobec iz Zvezdarjevih paketov, v katerih sodeluje okoli 200 ponudnikov iz vse Slovenije. Prouvost jih je k pristopu nagovarjal sam, zato je imel tudi precejšnjo motivacijo, da se nauči slovensko, državo pa je prepotoval po dolgem in počez. »Rad bi, da bi podpirali lokalno ekonomijo in uživali v lepotah svoje dežele, ker jih je res ogromno. Pogosto mi ljudje priznajo, da niso niti vedeli, da ponujate tako veliko,« pravi in doda, da so paketi idealni za reševanje zagate, ko ima slavljenec že praktično vse.
Trgovine, popusti, akcije
»Zdaj, ko živim tukaj, poznam kulturo, vem, da je treba v Ljubljani uživati na drugačen način kot takrat, ko sem prvič prišel. Bolj ležerno, v družbi prijateljev, na kavi, na sprehodu, na še eni kavi,« se nasmeje. Prizna tudi, da pri nas spije veliko več kave in piva kot v Franciji, kjer je takšno druženje bolj redkost. »V Parizu se vse vrti okoli službe. Tukaj pa delo ni najbolj pomembno, kar je tudi razumljivo, saj je trg manjši, manj je možnosti za napredovanje, nič ne žene naprej in je bolj pomembna družina,« pojasni novopečeni očka, ki zdaj več časa preživi doma in manj v službi. Za vzgajanje otrok je tole izjemno okolje, pristavi, predvsem pa ceni varnost okolja.
Ljubljansko mestno jedro je danes zelo urejeno, vendar mogoče celo preveč po Prouvostovem okusu. »Izgublja se avtentičnost,« meni, najbolj pa ga je v primerjavi s Francijo razočaralo, da je v soboto popoldne toliko trgovin zaprtih, saj je prav to čas, ko se v mestu največ dogaja. »V Franciji so trgovine zaprte v ponedeljek dopoldne, prav tako v nedeljo, v soboto pa obvezno delajo ves dan,« primerja.
In tudi v obdobju, odkar je bil prvič v Sloveniji, se je po njegovem mnenju najbolj spremenilo prav število trgovskih središč: »V vseh mestih jih je vse več in sprašujem se, kako sploh zmorejo poslovati. Na drugi strani pa mestna jedra umirajo, povsod so napisi prodam lokal, oddam lokal, kar je zelo žalostno.« Ne more spregledati niti vseh napisov akcija, popust, vroča cena v vseh izložbah, za katere pravi, da povzročajo, da se ljudje ne zavedajo resnične vrednosti stvari. Zaradi krize je to še bolj izrazito, kakor tudi to, da zdaj kupujemo veliko bolj racionalno, medtem ko smo bili prej skoraj idealni potrošniki.
