Prebivalci Hruševske ulice in Litijske ceste, ki naj bi se od smrdljivih greznic končno poslovili ob obnovi Litijske ceste, bodo na ta trenutek očitno še čakali, saj do odpiranja ponudb za izbiro izvajalca, ki je bilo predvideno za konec oktobra, sploh ni prišlo. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da je podjetje Strabag že pred koncem zbiranja ponudb vložilo zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo.
»Trenutno na državni revizijski komisiji poteka revizijski postopek, ki še ni končan, zato nadaljnjih informacij ne moremo posredovati,« so sporočili z MOL. Kdaj se bo v najboljšem primeru začela okrog šest milijonov evrov težka investicija, na mestni občini ne vedo.
Druga faza naj bi stekla po novem letu
Nekoliko več upanja gojijo prebivalci Rakove jelše, saj so ponudbe za obnovo vodovoda ob sočasni gradnje druge faze kanalizacije na tem območju oddali štirje gradbinci. A tudi stanovalci Marentičeve, Srebrničeve in Strmeckijeve ulice ter Ulice Dušana Kraigherja bodo morali počakati na prihodnje leto oziroma na sprejem proračuna za leto 2015, saj brez denarja mestna občina z izbranim izvajalcem ne bo mogla podpisati pogodbe. Tudi vrednost investicije bo, kot so povedali pri Javnem holdingu Ljubljana, znana šele po zaključku postopka javnega naročila, ki je v fazi preverjanja ponudb. »Za preostale ulice na območju Rakove jelše je v teku pridobivanje zemljišč,« so dodali.
Na območju Rakove jelše, kjer je približno 500 hiš, je na javno kanalizacijo še vedno priključenih le 29 gospodinjstev, čeprav na mestni občini poudarjajo, da ima možnost priključitve 50 uporabnikov – in sicer ob Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnikove. »Po zaključku projekta druge faze gradnje kanalizacije bo imelo možnost priključitve še dodatnih sto uporabnikov,« so pojasnili.
Nimajo zemljišč
Sicer pa je gradnja in obnova komunalne infrastrukture – urejanje Rakove jelše se je z legalizacijo črnih gradenj začelo leta 2009 – na tem območju razdeljena v tri faze. V prvi se je zgradilo in obnovilo komunalno infrastrukturo po Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnik s postavitvijo vakuumske in začasne kontejnerske čistilne naprave. Pred dvema letoma je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, projekt pa je bil vreden 5,3 milijona evrov. Sočasno s komunalno infrastrukturo se je v prvi fazi obnovilo ali zgradilo še infrastrukturo za plinovod, elektriko, telefon, javno razsvetljavo in optiko.
Da bi na mestni občini zagnali tretjo, zadnjo fazo, ki obsega gradnjo in obnovo komunalne infrastrukture po preostalih ulicah na Rakovi jelši (Ulica Jožeta Mirtiča, Ulica Andreja Kumerja, Vulčeva ulica, Delakova ulica, Kermaunerjeva ulica, Makucova ulica, Čanžekova ulica, Travniška ulica, Bistriška ulica, Metliška ulica, Borovniška ulica, Preserska ulica in Razdevškova ulica), pa bodo morali prej odkupiti še vsa potrebna zemljišča. V tej fazi je predvidena tudi gradnja čistilne naprave, ki bo zmogla čiščenje 8500 gospodinjstev, za katero so predvidena kohezijska sredstva v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – Krajinski park Ljubljansko barje. »Vloga za pridobitev sredstev kohezijskega sklada in študija izvedljivosti sta bili posredovani na ministrstvo za okolje in prostor že oktobra 2012, toda odločba še vedno ni izdana. Predvidoma pa se bodo koristila sredstva iz finančne perspektive 2014–2020,« so pojasnili na Javnem holdingu Ljubljana.