Na univerzi v Ljubljani so pred časom napovedovali, da se bodo vse tri umetniške akademije v nove skupne prostore na Roški cesti preselile v letu 2016. A sedaj tako na univerzi kot na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priznavajo, da so idejo o novogradnji na Roški cesti opustili.
Toda ne zaradi manjkajočih 500 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga je sodišče v denacionalizacijskem postopku vrnilo dedičem prejšnjih lastnikov, temveč zaradi denarja. »Projekt na Roški je zaradi pomanjkanja javnih sredstev postal nerealen, akademije pa ne morejo več delati v nemogočih prostorskih razmerah,« je priznal prorektor univerze Matej Zupan.
»To so bile sanje na oblaku«
Akademije, univerza in ministrstvo so zato konec letošnjega februarja podpisali (še eno) pismo o nameri, s ciljem, da v trenutni javnofinančni situaciji najdejo gospodarsko in časovno najugodnejše rešitve, »ki bodo prostorsko stisko akademij ustrezno rešile za daljše časovno obdobje«, so povedali na ministrstvu. Za zdaj so se dogovorili, da bi za vsako akademijo našli prostore na svoji lokaciji. Po tem načrtu bi se Akademija za glasbo (AG) preselila v prostore Kazine, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) bi ostala na sedanji lokaciji, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) bi najemala na Trubarjevi. »Na vseh treh lokacijah bi bila potrebna še ustrezna dozidava prostorov,« so pojasnili na univerzi. Na ministrstvu so dodali, da bi AGRFT svojo prostorsko stisko lahko rešila do leta 2016, preostali akademiji pa do leta 2020.
Dekana AGRFT in AG sta priznala, da bi bila gradnja novih prostorov na Roški idealna rešitev. »A to so bile sanje na oblaku,« je prepričan dekan AGRFT Miran Zupanič. Glede na to, v kakšnih prostorih akademije delujejo sedaj, se po Zupančičevih besedah vsi trije dekani strinjajo, da je tudi nova rešitev dobra.
Še naprej bodo lahko sodelovali med sabo
Zupanič in dekan AG Andrej Grafenauer sta poudarila, da akademije sicer ne bodo v skupnih prostorih, a da bodo vsaj ostale v središču mesta, kar jim bo omogočilo nadaljevanje medsebojnega sodelovanja. Hkrati bodo s to potezo reurbanizirali obstoječe objekte, kar je dobra mestotvorna poteza, je presodil Zupanič. Ta rešitev bo tudi bistveno cenejša od približno 140 milijonov evrov vredne gradnje na Roški, zato Zupanič meni, da je njena realizacija bolj realna. »Upam, da nas ne bodo peljali žejne čez vodo,« pa je bil vseeno nekoliko nezaupljiv dekan AGRFT.
»Ob načrtovanju akademij na Roški ni nihče predvidel tako globoke krize, kot se vleče od leta 2008 in katere posledice bomo čutili še vrsto prihodnjih let,« je prepričan Zupan. Krivec za neuresničitev projekta na Roški je dejstvo, da za gradnjo doslej nikoli ni bilo zares zagotovljenih javnih sredstev, je zagotovil prorektor Zupan. Velja omeniti, da je nekdanji rektor Stanislav Pejovnik napovedoval, da bi univerza gradnjo financirala z ugodnimi evropskimi krediti, za katere bi potrebovali poroštvo države. Na univerzi pa so še januarja letos kot najbolj realno možnost za financiranje navajali pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije v finančni perspektivi 2014–2020. K slednjim bi tudi država morala pristaviti 15 odstotkov potrebnega denarja.
Za FKKT in FRI pridobili ogromno evropskega denarja
Spomnimo, ljubljanska univerza je za gradnjo novih prostorov za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteto za računalništvo in informatiko pridobila kar 88 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s čimer je pokrila precejšen del te, nekaj več kot 116 milijonov evrov vredne investicije. Ob tem je Grafenauer omenil, da je univerza dala prednost FKKT in FRI, čeprav je bila gradnja teh prostorov nižja prioriteta kot gradnja prostorov na Roški. Zakaj se je to zgodilo, Grafenauer ni želel ugibati, vseeno pa se sprašuje, ali bi nemara univerza namesto za omenjeni fakulteti toliko evropskega denarja takrat lahko pridobila za akademije.
In kaj se bo zgodilo z zemljiščem ob Roški cesti, ki ga je ministrstvo leta 2011 s pogodbo preneslo na univerzo z namenom, da ta na njemu zgradi akademije? Glede na to, da pogodba med ministrstvom in univerzo predvideva vrnitev zemljišča ministrstvu, če univerzi v desetih letih po podpisu pogodbe ne bo uspelo pridobiti uporabnega dovoljenja, na ministrstvu pričakujejo, da jim bo univerza zemljišče vrnila. Zupan pa je dejal, da bi parcelo želeli prodati in pridobljeni denar nameniti za uresničitev novih načrtov za akademije.
