Sosesko Stara cerkev v Šiški so že v fazi načrtovanja spremljale nevšečnosti. Nekateri so jo poimenovali kar zakleta soseska, saj so se zapleti nadaljevali tudi ob gradnji v osemdesetih letih. Samo zaradi neugodne geološke sestave tal so se denimo stroški gradnje več kot podvojili, zato so celo zmanjšali površino »nadstandardnih« stanovanj pa tudi njihovo število. Nadalje je prišlo do sprememb v urbanistični, stanovanjski, bančni politiki, splet nesrečnih naključij pa je pripeljal tudi do tega, da med sosesko in bližnjo cerkvijo svetega Jerneja, na kateri je pustil pečat Jože Plečnik, ni zelenega parka in podhoda, ki sta bila predvidena v gradbenem dovoljenju za ureditev okolice soseske. Namesto njiju danes prostor zavzema zasebno parkirišče.
Gradinec izkoristil priložnost
Stara cerkev, kot je ljudsko poimenovanje za cerkev svetega Jerneja, je bila razglašena za kulturni spomenik že v nekdanji občini Ljubljana Šiška, leta 2001 so ji priznali lokalni pomen, nato pa leta 2009 okviru Plečnikovih del še pomen na državni ravni. Hkrati je zadnji odlok razširil zaščito s parcele v lasti Rimskokatoliške cerkve še na parcelo v občinski lasti – z namenom kompleksnejšega varovanja spomenika, pravijo na ljubljanski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. Namen je bil dober, izvedba pa žal pomanjkljiva. Razen teh dveh namreč nobena druga parcela v okolici cerkve ni bila podvržena omejitvam glede varovanja kulturne dediščine, kar je dopustilo vrsto stihijskih posegov povsod okoli spomenika.
V tem se skriva velika ironija, saj je cerkev zaščitena prav zaradi Plečnikovih posegov pri obnovi, s katerimi je želel doseči, da bi stara Jernejeva cerkvica postala vidnejša, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Kot so nam odgovorili na kulturnem ministrstvu, stanje leta 2009 po mnenju strokovnjakov z zavoda (še) ni ogrožalo integritete in varovanih lastnosti spomenika. Najhuje se je res zgodilo čez dve leti. Takrat je pravni naslednik podjetja Giposs, ki se je z uskladitvijo zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem leta 1999 vpisalo kot lastnik ene od parcel, prodal to zemljišče bližnjemu frizerju. Slednji je nato z blagoslovom ljubljanske mestne občine brez težav odstranil zelenje, posekal drevje ter neposredno ob spomeniku uredil asfaltirano parkirišče. Brez kakršnega koli ozira na kulturno dediščino.
Spregledan turistični potencial
Člani odbora za lepšo staro Šiško pri Društvu za urbano okolje so že takrat opozarjali pristojne, da bodo takšni posegi okrnili koncept ureditve cerkve in pogled nanjo, kakor je zakonsko določeno, a neuspešno. Z Mestne občine Ljubljana so dobili odgovor, ki ostaja enak še danes – da ne morejo in ne smejo posegati v tujo lastnino. Toda občinarji pri tem pozabljajo, čigavo je bilo zemljišče pred gradnjo in da tudi na njihovih parcelah ni mogoče zaznati zglednega odnosa do kulturne dediščine. »Začelo se je s prvimi količki, ki so bili dobrodošli, a na koncu so jih postavili povsem drugače, kot je bilo določeno, in zdaj vozila parkirajo tudi na zelenici. Plečnikovo stopnišče izgublja obliko, šele po številnih pozivih so obrezali starodavno lipo ob cerkvi, ki je tudi zaščitena, nič pa ni narejeno niti glede vode s Šišenskega hriba, ki dela škodo,« našteva glavna pobudnica Julijana Dolenec, razočarana nad »šlamastiko«, ki se je zgodila zaradi nezainteresiranosti in neurejenih evidenc.
Dolenčeva kot krajanka že leta opazuje dogajanje okoli najstarejše cerkve v Ljubljani, ki je še v uporabi in tudi zato predstavlja neizkoriščen potencial. Če bi bila zgledno urejena, bi jo lahko vključili na turistični zemljevid Ljubljane, denimo v sklopu ogledov Plečnikove dediščine, še pove domačinka, ki tudi predlaga, da bi jo vključili v praznovanje 2000-letnice Emone. Slednjo je namreč z vodo napajal prav rimski akvadukt pod Šišenskim hribom. Njegovi ostanki so še danes vidni, saj jih je Plečnik pri obnovi spretno vgradil v zidove cerkve.
Odlok ne velja za nazaj
Zgodba bi bila že zdavnaj končana, če ne bi bilo vztrajnosti članov Društva za urbano okolje. Ti so bili za razliko od občine uspešni pri angažiranju zavoda za varstvo kulturne dediščine, s katerim so pred kratkim dosegli, da je vlada uradno z odlokom razširila zaščito na šest manjših parcel okoli cerkve, tudi na zasebno parkirišče. »Dopolnitev odloka je bila narejena na podlagi upravičenega predloga civilne iniciative z namenom, da bi bile površine ob objektu namenjene javnim zelenim površinam in odprtemu prostoru, ki bi omogočal celostno dojemanje in dostop do kulturnega spomenika, kakršen je bil pred spremembo površin v zasebno parkirišč,« so utemeljili na zavodu, ki ima zdaj tudi podlago za prijavo na pristojni inšpektorat, če bi zaznali kršitve odloka.
Bistveni dodatek v odloku je besedilo, ki zapoveduje, da je treba skrbeti tudi za »nepozidano območje spomenika«, a kaj to pravzaprav pomeni za kulturni biser nekdanje vasi Šiška? »Dovoz in parkirišča je treba urediti tako, da bo Plečnikova zasnova vidna in poudarjena ter da bo krajinska ureditev znova celostna, kakor jo je arhitekt predvidel,« so pojasnili na ljubljanskem zavodu, toda, kar je najpomembneje – odlok ne velja za nazaj. Torej ne prinaša nobenih sprememb za zasebno parkirišče, od zdaj naprej sta občina in frizer le prisiljena v rednejše vzdrževanje in pridobivanje soglasja ob vsakem novem posegu. Na društvu pa medtem niso zadovoljni z razpletom in bodo še naprej opozarjali institucije, naj sprejmejo odgovornost ter vzpostavijo stanje, ki je bilo določeno že pred tremi desetletji.