V bežigrajski soseski BS3 so medsosedski odnosi ponovno napeti. Stanovalci na parkirnih zapornicah v Maroltovi, Reboljevi in Trebinjski ulici ne morejo več pritisniti tipke B, da bi lahko brez parkirne kartice z vozilom zapeljali v sosesko. Trenutno omenjena tipka deluje še v Puhovi ulici, a tudi tam je stanovalci kmalu ne bodo mogli več uporabljati. Tipka B bo na voljo le še intervencijskim in javnim službam, so pojasnili v družbi SPL, ki upravlja omenjeni sistem. Vsi drugi pa morajo pridobiti eno od ustreznih kartic za dvig zapornic.
Protestno snemajo ročice zapornic
Nekateri nasprotniki vstopno-izstopnega sistema soseske BS3 so svoje nestrinjanje začeli izražati tudi s protestom. Ročice zapornic so nekajkrat sneli in jih nepoškodovane pustili ob robu cestišča, lahko preberemo v njihovem uporniškem spletnem dnevniku. Po podatkih SPL se je to trikrat zgodilo v Puhovi, enkrat pa v Reboljevi ulici. Predstavnik koordinacijskega odbora, ki je vodil vzpostavitev sistema, Zore Lukin meni, da to počne zelo majhen krog ljudi in da gre za vandalizem. »Stroški vseeno nastajajo, nekdo mora potem vse to namestiti nazaj,« je opozoril Lukin. »Po naših podatkih gre za dva storilca,« so razkrili na SPL in povedali, da bodo proti njima sprožili ustrezne postopke za povračilo škode. Pri snemanju zapornic naj bi protestniki namreč poškodovali tudi zaščitno plastiko.
Eden izmed nasprotnikov vstopno-izstopnega sistema Viktor Švikart je dejal, da se z zapornicami načeloma strinjajo. »A naj odpravijo mimobežnost ter kvote za obiske in naj vsem stanovalcem omogočijo dostojen dostop do svojega doma,« je dejal Švikart. Spomnimo, koordinacijski odbor je mimobežnost uvedel zato, da bi preprečili vstop več vozil z isto kartico. Lastniki določenih tipov kartic pa imajo kvoto za obiske, ki znaša 40 ur na mesec. Obiske je sistem uredil tako, da stanovalci svojim gostom zapornice dvignejo s klicem na vnaprej znane telefonske številke.
»Nismo v zaporu, da nam nekdo lahko obiske omeji na 40 ur na mesec. Nismo v zaporu, da bi nekdo lahko neprestano beležil, kdaj gremo od doma in kdaj pridemo nazaj,« je poudaril Švikart in opozoril, da kljub vzpostavljenemu sistemu še vedno večkrat ne najde parkirnega mesta, ko zvečer pride domov. To priznava tudi Lukin, saj se zaveda, da je parkirnih mest za vse v BS3 enostavno premalo. »A se poznajo izboljšave. Čez dan in predvsem takrat, ko so v Stožicah dogodki, se pozna sprememba,« je dejal Lukin, ki je prepričan, da bo še boljše, ko bo sistem v popolnosti deloval nekaj časa.
So bili v podpis pogodb prisiljeni?
Po podatkih SPL so do sedaj pogodbo o upravljanju podpisali lastniki, ki imajo več kot 82 odstotkov solastniških deležev. A Švikart je prepričan, da so mnogi pogodbe podpisali, ker so bili k temu prisiljeni. »Ko so zapornice začele poskusno delovati, so pri njih stali predstavniki koordinacijskega odbora oziroma SPL in jim govorili, da prihodnjič ne bodo mogli do svojega doma, če pogodbe ne bodo uredili,« je opozoril Švikart. Lukin je takšne navedbe zavrnil in poudaril, da stanovalcev na takšen način ne gre podcenjevati ter da niso zgolj kot ovce podpisovali pogodb. Nasprotniki tudi ne verjamejo, da ima SPL dovolj podpisov oziroma da jih je imel dovolj, ko je novembra testno spustil zapornice. Njihov dvom dodatno podžiga dejstvo, da nihče noče pokazati podpisanih dokumentov, da bi se sami prepričali.
»Bloki že imamo svoje upravnike in ne potrebujemo SPL,« je poudaril Švikart, ki se mu zdi cena SPL previsoka. V skladu s pogodbo bo SPL stanovalcem v prvem letu zaračunal okoli 55.000 evrov. »Imeli smo recimo ponudbo družbe Varnost Ljubljana, ki bi to, kar dela SPL, počela za približno 8000 evrov na leto,« je še zatrdil Švikart. Direktor Varnosti Ljubljana Marko Žagar pa je pojasnil, da gre pri teh vsotah za nesporazum.
»Leta 2012 smo res pripravili ponudbo, po kateri bi zaračunavali 640 evrov na mesec. A v to ceno so bila vključena samo recimo varovanje, spremljanje video slik, odpiranje zapornic intervencijskim službam, odpravljanje okvar na zapornicah. V to ceno pa niso bile vključene vse dejavnosti, ki jih je koordinacijski odbor nato leta 2013 zahteval od potencialnih upravljalcev sistema zapornic, torej nadgradnja sistema, uvedba mimobežnosti, kvot za obiske in drugo,« je razložil Žagar. Varnost Ljubljana sicer v BS3 izvaja določen del dejavnosti, zaradi katerih je SPL s stanovalci podpisal pogodbo o upravljanju, in sicer kot izvajalec poslovnega partnerja SPL.
Menijo, da jih ne upoštevajo
Švikart je pojasnil še, da so se nasprotniki sistema po pomoč najprej zatekli k policiji, nato še k inšpekcijskim službam, a odzval se ni nihče. Sedaj naj bi pripravljali tožbo. »Pobude in predloge smo dajali tudi koordinacijskemu odboru, a nas ne poslušajo niti nas ne upoštevajo. Vsiljujejo nam svojo voljo,« je bil razočaran Švikart.
»Koordinacijski odbor naj bi enakopravno zastopal ulice. Toda Puhova ulica recimo nima niti enega predstavnika, Vojkova pa ima kar dva, stolpnice v tej ulici pa sploh nimajo svojih parkirišč. To pomeni, da o nas iz Puhove, ki imamo približno 100 legalnih parkirišč, odločajo tisti, ki svojih nimajo in skupaj z nami parkirajo na naših parkiriščih,« je še dodal. Lukin pa je odgovoril, da koordinacijski odbor ni bil zamišljen kot organ, sestavljen iz članov, od katerih vsak predstavlja eno ulico. »V odboru so sodelovali vedno tisti, ki so bili pripravljeni sodelovati in ki so jih nadzorni odbori blokov potrdili kot člane,« je dejal Lukin.