Težave z likvidnostjo, v katerih se je Mestna občina Ljubljana znašla, potem ko je padel zakon o davku na nepremičnine, so precejšnje. »Likvidnostna situacija proračuna občine praviloma niha,« so povedali na občini in dodali, da nihanja uravnavajo s krediti. A dejstva, da je občina v letošnjem letu najela najprej likvidnostni kredit v višini petih milijonov evrov in si zagotovila še kredit z maksimalno vrednostjo desetih milijonov, in da so ob polovici leta občinske bilance razkrile sedemmilijonski primanjkljaj, kažejo, da je trenutna finančna situacija v prestolnici vse prej kot rožnata.
Glavni krivec za težave je država
Na mestnem oddelku za finance sicer niso postregli s podatkom, v kolikšnem času poravnavajo račune in v kolikšnem času so jih plačevali takrat, ko je bilo denarja za sprotno poravnavanje obveznosti dovolj. Navedli so le zakonodajo, v skladu s katero mora občina svoje obveznosti do neposrednih uporabnikov poravnavati v roku tridesetih dni od prejema računa.
Na oddelku za finance so državo izpostavili kot glavnega krivca za likvidnostne težave. Ko je očitno slabo pripravljeni zakon o davku na nepremičnine padel na ustavnem sodišču, je namreč slednje občinam naročilo, naj občanom namesto davka na nepremičnine tako kot prejšnja leta zaračunajo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Postopki za odmero nadomestila so začeli teči s trimesečno zamudo glede na prejšnja leta, zato so se zamaknili tudi roki za plačilo prvega obroka nadomestila, so pojasnili na Finančni upravi RS.
Odmero še pripravljajo
Poročilo o izvajanju proračuna v prvi polovici letošnjega leta kaže, da so zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v Ljubljani v tem času plačali le tri odstotke oziroma slabih 1,8 milijona evrov. Pretekla leta je ta odstotek v istem obdobju znašal že okrog 28 odstotkov. Če letos ne bi prišlo do zamika pri pripravljanju odmere nadomestila, bi občina glede na pretekle izkušnje v proračun v prvi polovici leta namesto slabega 1,8 milijona dobila že več kot 15 milijonov evrov.
A podatki občine o prilivu nadomestila od začetka leta do 21. avgusta že kažejo za odtenek boljšo sliko, saj je finančna uprava pravnim osebam aprila poslala odločbe o odmeri nadomestila, prvi obrok pa so morale plačati julija. Do 21. avgusta se je v mestni proračun tako predvsem na račun pravnih oseb nateklo 12,3 milijona evrov. Podatke o fizičnih osebah, ki so zavezanci za plačilo nadomestila, je občina finančni upravi posredovala prejšnji teden. Fizične osebe bodo nadomestilo lahko plačale v dveh obrokih, oba še letos, so poudarili na občini. Če zavezanci ne bodo upoštevali rokov, bo finančna uprava morala izvesti postopek izvršbe, so občanom zažugali na oddelku za nepremičnine.
Nadomestilo predstavlja 15,9 odstotka vseh prihodkov
Občinska uprava v proračunu načrtuje, da bodo zavezanci s plačili nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč do konca leta v proračun nakazali kar 56,2 milijona evrov, kar po izračunih občine predstavlja 15,9 odstotka vseh načrtovanih prihodkov proračuna, zato je jasno, da ima nadomestilo precejšen vpliv na likvidnostno situacijo občine.
A to ni edini dejavnik, ki vpliva na likvidnost občine, so poudarili na oddelku za finance. Pojasnili so, da država v likvidnost občinskega poračuna posega tudi z zadrževanjem sredstev za projekte, ki so deloma financirani s sredstvi Evropske unije, in z znižanjem izplačila davčnih prihodkov. Vlada Alenke Bratušek je namreč v svojih zadnjih izdihljajih občino obvestila, da ji letos ne pripada 15, temveč pol manj posebnega deleža dohodnine, ki jo Ljubljani zagotavlja zakon o glavnem mestu.
