Oblasti v Maliju, sicer večinoma puščavski državi, so si prizadevale čim več mladih izšolati na področjih živinoreje, kmetijstva in gozdarstva. Danes 56-letni Ibrahim Nouhoum se je takrat odločil za gozdarstvo in izkoristil priložnost študija v Sloveniji. Prišel je v Ljubljano in tukaj pognal korenine. Še danes je navdušen nad tukajšnjo elitno gozdarsko fakulteto, na kateri so bili izobraženi številni malijski strokovnjaki. »Ob prihodu me je zanimalo, v kakšni družbi živim. Študentje s fakultete so me povabili domov, da spoznam njihove kraje,« razlaga, kako je tudi z njihovo pomočjo bliže spoznal svojo novo domovino. Po diplomi je nadaljeval študij in med enoletno prakso sodeloval pri pilotni raziskavi o umiranju smrek v Šaleški dolini. Prečesal je gozdove in ugotavljal, kako izpusti iz bližnje termoelektrarne vplivajo nanje. Prav na osnovi teh rezultatov so kmetje pozneje dobili dodeljene odškodnine, se spominja.
Navdušen nad večkulturnostjo
Po končanem študiju mu kot tujcu ni uspelo dobiti zaposlitve v gozdarstvu. Razmišljal je, da bi se vrnil v rodni Mali, a je na koncu le vztrajal v Sloveniji. Preživljati se je začel s priložnostnimi deli. Najprej se je oglasil na Dnevniku, kjer je začel prek študentskega servisa po domovih pridobivati nove naročnike za Dnevnikove edicije. Po vaških območjih Slovenije iz študentskih let je tako zdaj začel spoznavati še urbane kraje. Povsod je bil lepo sprejet, se spominja. S komer koli se je srečal, vsakogar je zanimalo, od kod prihaja in ali je Slovenija prijazna do njega. »Nikoli nisem čutil sovraštva ali stereotipov,« pravi. Te je tudi sam vrsto let razblinjal s pisanjem kolumne za tednik Hopla, v katerih je pogostokrat primerjal življenje v Sloveniji in Maliju, s čimer je afriško kulturo poskušal približati slovenskemu kulturnemu krogu. Ta prizadevanja ga spremljajo vse do danes.
V dobrih treh desetletjih življenja pri nas je Ibrahim Nouhoum pozorno spremljal družbene spremembe v državi. Ob osamosvojitvenem projektu je videl enotnost ljudi vseh političnih barv za politično elito. »Čutiti je bilo veliko pozitivne energije. Ljudje so se po lokalih pogovarjali, kaj vse bodo naredili za svojo državo,« se spominja. Čeprav je bila že Jugoslavija multikulturna država, je odprtost do tujcev postala še svobodnejša po osamosvojitvi države, ugotavlja. »Slovenija je multikulturna država. Sprejema jo od zunaj, multikulturna pa je tudi od znotraj.«
Aktiven v družbi in politiki
Nouhoum se je ves čas svojega bivanja v Sloveniji preživljal s priložnostnimi deli. Stregel je v enem od ljubljanskih lokalov, prevajal je iz francoščine in ta jezik tudi poučeval. Pri nevladni organizaciji Slovenska fundacija, predhodnici današnje Slovenske filantropije, je denimo dobil priložnost begunce iz BiH poučevati francoščino. Prav pri delu z nevladnimi organizacijami mu je uspelo združiti željo opravljanja nekega koristnega dela, v katerega verjameš, ter nujnost iskanja zaslužka za preživetje. S prijatelji je nato svoje delovanje v številnih študentskih klubih iz prejšnjih let nadgradil z ustanovitvijo društva Afriški center, s katerim je želel afriškim migrantom zagotoviti enake možnosti v družbi, hkrati pa Slovencem približati kulturo sosednje celine. Zatem je ustanovil še zavod Afriški forum, s pomočjo katerega je bil že tri leta soorganizator mednarodne konference ob dnevu Afrike. Skupaj s slovenskimi gospodarstveniki, afriškimi diplomati in predstavniki slovenske države išče priložnosti tesnejšega povezovanja Slovenije in afriških držav. »Veliko smo druge naučili o Afriki,« pove in z žarom doda, da v sebi nosi več identitet: je Malijec, Slovenec in Evropejec.
Ob pestrem družbenem delovanju pa je Nouhoum v preteklih letih stopil tudi na polje političnega. Svoj podpis je prispeval k ustanovitvi stranke TRS. Prepričalo ga je njihovo zavzemanje za trajnostni razvoj, ki bi po Nouhoumovem mnenju tudi na področju gozdov lahko postal prava tržna znamka naše države. Če je evropske volitve še izpustil, se je odločil, da se na zadnjih parlamentarnih na listi Združene levice vendarle predstavi volilcem. Največja čast zanj bi bila, če bi bil izvoljen v parlament svoje nove domovine. Preboj vanj mu sicer ni uspel, toda Nouhoum ostaja zavezan tako njihovim kot lastnim temeljnim idejam: zagovarjanju pravic malega človeka. Ta rdeča nit se vleče že skozi celotno njegovo življenje.
