Lansko leto je Mestna občina Ljubljana pridelala za 8,5 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Prestolnica je tako imela že drugo leto zapored proračunski presežek, pri čemer ne gre spregledati, da je bil rezultat iz leta 2012 bistveno slabši od letošnjega. Takrat je presežek znašal slabih 500.000 evrov. Ljubljanska občina je lani ustvarila kar za 6,1 milijona evrov več presežka, kot so pripravljavci proračuna pričakovali še mesec pred koncem leta, ko so mestni svetniki potrdili drugi rebalans proračuna za leto 2013.
Kako je občina v dobrih treh tednih pred koncem leta pridobila toliko dodatnih prihodkov, da ni le izpolnila svojih pričakovanj, temveč jih je celo za več milijonov presegla? Najverjetneje ji je pri tem pomagal njen najbolj uspešen javni zavod – Lekarna Ljubljana.
Na dan, ko so mestni svetniki decembra lani potrjevali rebalans proračuna, je mestni svet namreč dal Lekarni Ljubljana soglasje, da od mestne občine kupi upravno stavbo na Komenskega 11 in tri lekarniške prostore v Mostah, Dravljah in za Bežigradom, ki jih je Lekarna Ljubljana do takrat najemala od občine. Zanje je lekarna odštela nekaj več kot 6,2 milijona evrov. Glede na to, da je Lekarna Ljubljana lastništvo nad omenjenimi prostori v zemljiško knjigo vpisala na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila iz 19. decembra lani, je kupnino verjetno vplačala že decembra.
Prodaja stavbnih zemljišč ni stekla
Predvsem zaradi prodaje nepremičnin Lekarni Ljubljana občinski zaključni račun za lansko leto pri postavki o prodanih stavbah in prostorih kaže kar skoraj 400-odstotno realizacijo. Občina je namreč pričakovala, da bo v lanskem letu prodala le za 2,2 milijona evrov tovrstnih nepremičnin, končni rezultat prodaje pa je znašal celo več kot 8,7 milijona evrov. Ob tem pa je nekoliko čudno, da poročilo o zaključnem računu za lansko leto med stavbami in prostori, ki jih je občina prodala, ne navaja vseh štirih prodaj Lekarni Ljubljana, temveč omenja zgolj prodajo lekarne na Dunajski 23.
Številke iz zaključnega računa kažejo, da je občina na prihodkovni strani lansko leto dejansko pobrala manj različnih davkov in pridobila manj sredstev iz Evropske unije, kot je pričakovala, vendar so najbolj porazni rezultati o prodaji stavbnih zemljišč. Občina je lani prodala zgolj za dober milijon evrov zemljišč, kar predstavlja le 21-odstotno realizacijo načrtov. Pripravljavci zaključnega računa so to slabo realizacijo pripisali še vedno skoraj mrtvemu nepremičninskemu trgu. Pri lanskoletnih odhodkih občina svojih pričakovanj ni dosegla predvsem pri investicijah in financiranju investicij javnih zavodov, zasebnih podjetij, neprofitnih organizacij in posameznih občanov. Samo občinskih investicij je bilo lani za 5,6 milijona evrov manj, kot so decembra načrtovali v rebalansu proračuna.
Redarji ustvarili presežek
Pričakovano pa so se ponovno izkazali mestni redarji, ki niso samo izpolnili zastavljenega cilja, da v lanskem letu napišejo za 3,5 milijona evrov glob in kazni, temveč so cilj presegli. Redarji so namreč s svojim delom v proračun prinesli dobrih 320.000 evrov več glob in drugih denarnih kazni, kot je občinska uprava od njih pričakovala.
Preden potegnemo črto pod lansko proračunsko leto, pa velja pogledati še stanje zadolženosti občine. Ta je bila konec leta 2013 zadolžena za dobrih 123,7 milijona evrov, kar pomeni, da se je dolg občine v primerjavi s koncem leta 2012 zmanjšal za 9,9 milijona evrov.
