»V tem obdobju se še lahko sadi grmovnice, trajnice, pripravljajo se zelenjavni vrti, in ljudje so se navadili, da hodijo k nam po nasvete in sadike. Ker pa ni vedno časa, saj nas je zaposlenih premalo, je to priložnost, da se lahko bolj pogovorimo,« pravi Stanka Fišer, dipl. inženirka agronomije in hortikulture, ena od petih zaposlenih botaničarjev v vrtu, ki je od leta 2008 zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena in sodi med deset odstotkov najpomembnejših evropskih botaničnih vrtov oziroma 300 najpomembnejših vrtov na svetu. Pravzaprav skozi vse leto prodajajo trajnice, od visokogorskih rastlin za skalnjake in za obrobe vrtnih gredic, do številnih zelišč, od baldrijana do kamilic in ranjaka, ki se jih zelo težko dobi drugje.
Ponarodele in neškropljene
Vedno ponudijo še kaj posebnega, letos recimo mlado čebulo v lončkih, katerih mlade listke se lahko trga in uživa enako kot drobnjak. »Oskrbujemo, razmnožujemo in prodajamo naprej naše domače rastline iz vrtov naših babic. To niso ravno avtohtone rastline, so pa praktično ponarodele,« pravi Fišerjeva.
Niso tudi ravno ekološke, za to bi potrebovali posebne certifikate, zagotovo pa pri gojenju ne uporabljajo nobenih škropiv, domača kompostna prst ni obdelana s kemičnimi sredstvi, pri uporabi substratov pa se odločajo za neoporečne. Previdni so še posebno pri zeliščih in paradižnikih, sploh na slednje so ponosni, saj jih imajo veliko vrst. Na voljo so tudi trajnice, ki se jih lahko zasadi med trato ali kot prehod med grmovnicami in nižjimi rastlinami, ali avtohtone travniške rastline, kot je recimo digitales panistemon.
Prodajni centri danes ponujajo številne sorte rastlin. V botaničnem vrtu sicer takšne izbire ni, imajo pa botanične izvorne vrste, ki pa so prav tako zanimive, morda celo bolj, ker so bolj prilagojene našim razmeram, bolj trpežne in manj jih napadajo škodljivci. Trpežne pa so malce tudi po sili razmer, saj še vedno nimajo dovolj pokritih rastlinjakov, kjer bi lahko uravnavali temperaturo in vlago zraka ter zagotavljali primerno svetlobo. »Tako moramo počakati na naravne klimatske razmere; zato morda v tem času rastline res še niso videti tako bujne, se pa pozneje v gredah lepo razrastejo,« še pravi Fišerjeva. Večinoma so lanske trajnice, tako da so eno zimo že preživele zunaj.
Finančne in strokovne težave
Žal pa Botanični vrt predvsem zadnja leta tarejo finančne težave, država da premalo, mesto pa tudi ne pomaga sistematično, čeprav je na vrt ponosno in tja napotuje tudi turiste. »Vendar če hočeš delati z naravo, je treba delati čez celo leto. Narava ne pozna projektov, ki so eno leto financirani, drugo pa ne. Živi svet ima svoje zakonitosti, in če nanje ne bi bili pozorni, potem vrt ne bi dočakal 204 let,« pravi vodja vrta dr. Jože Bavcon. Ob 200-letnici je sicer bila velika pridobitev rastlinjak, ki ga je financiralo ministrstvo za znanost, izobraževanje in visoko šolstvo, vrt so v zadnjih 20 letih praktično povsem obnovili. Manjka le še zavest, da tudi tak vrt lahko mnogo prispeva v državno blagajno, če se do njega vodi prava politika, sploh z renomejem, ki ga ima v tujini. Po tem, ko so z znanstvenoraziskovalnim projektom semenske banke pri nas neuspešno kandidirali kar nekajkrat, jih od lani finančno podpira najelitnejša Milenijska semenska banka na svetu. In takšnih po krivici nepodprtih projektov je kar nekaj, saj znanja je veliko; denimo ciklame ali zvončki. Na svetovnem trgu jim uspe prodati en zvonček tudi za 213 funtov.