Več kot sto let stara stavba SNG Drame, ki je zaščitena tudi kot kulturni spomenik, še vedno nevarno propada, čeprav so bili načrti za njeno celovito prenovo pripravljeni že sredi 90. let prejšnjega stoletja. »Načrt je takrat predvideval samo tisto, kar primerljiva gledališča po Evropi pojmujejo kot samoumevno za svoje delovanje,« pravi ravnatelj SNG Drame Igor Samobor. To pomeni, da bi občutno premajhno gledališče povečali z dvema novima podzemnima dvoranama, vadbenimi prostori, udobnejšimi garderobami za igralce in druge zaposlene ter ga posodobili s prenovo centralne dvorane. A vsi načrti so se na neki točki ustavili, bodisi zaradi pomanjkanja denarja ali vizije, dodaja Samobor. »Hkrati pa se je ustavila tudi skrb za obstoječo zgradbo, investicijsko vzdrževanje pa je bilo preloženo na čas popolne sanacije.«
Kaj bi se zgodilo ob obilnejšem sneženju, ne vedo
Seznam ukrepov, ki bi jih bilo treba nujno izvesti, da bi vsaj ustavili propadanje spomenika v srcu prestolnice, je po besedah sogovornika zelo dolg in vsako leto odloga pri obnovi doda še nekaj novih točk. »Historični del je bil zgrajen leta 1911 in vsa infrastruktura je še iz tistega časa, kar pomeni, da ne odgovarja nobenim sodobnim varnostnim in higienskim standardom. Prizidek je iz 60. let, zgrajen po takratnih standardih, ki tudi ne zadoščajo več. Če bi želeli ustaviti propadanje, bi morali nujno ustaviti vdiranje vlage, sploh glede na to, da ima stavba status kulturne dediščine. Strešna kritina je dotrajana do te mere, da ob nalivih teče v dvorano, probleme pa moramo z lastno iznajdljivostjo sproti odpravljati. Železna konstrukcija je stara več kot sto let in je močno ukrivljena, zato je njena nosilnost nezadostna. Že vsako obilnejše sneženje lahko pripelje do katastrofe. S to konstrukcijo je povezana tudi nosilnost odrske kupole, kar pomeni, da je vsa odrska tehnika, ki je obešena na strop, z varnostnega vidika problematična. Vlaga, ki se širi od tal, onemogoča uporabo kletnih prostorov. Vadbena dvorana, skladišča, arhiv in drugi prostori v kleti so zato neuporabni. Odpada tudi omet, pojavlja se plesen,« Samobor našteva razmere, v katerih sicer ansambel ustvarja vrhunske predstave, nagrajevane doma in v tujini. Zastarela je tudi odrska tehnologija, težave so z zračenjem in ogrevanjem, s sedeži, sanitarijami, razpokanimi stenami. Zdi se, da je seznam neskončen.
Obnova bo, a vprašanje, kdaj, kakšna in za koliko denarja
Malo Dramo so sicer lani delno sanirali. Potem ko so jo iz varnostnih razlogov zaprli, so uredili evakuacijske poti, sanitarije in prostor za gledalce, kar je skupaj stalo nekaj manj kot 400.000 evrov. Za drugo etapo, ki predvideva povišanje in tehnično prenovo dvorane, je zmanjkalo denarja, in kot kaže, bo morala počakati na celovito obnovo objekta.
Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Julijana Bizjak Mlakar, zagotavljajo, da se zavedajo resnosti stanja objekta in da bodo zato prihodnje leto zagotovili sredstva za pripravo projektne dokumentacije in obnovo – a o višini sredstev da je trenutno nemogoče govoriti. Zaradi »trenutne finančne situacije v državi« ne morejo natančno napovedati niti roka za začetek prenove, kaj šele za dokončanje, prav tako ne njenega obsega. Jasno je le, da se bo Drama širila navzdol, torej v klet.
»Od ministrstva smo dobili navodila, da pripravimo idejni osnutek za sanacijo obstoječe zgradbe in eventualne širitve manjkajočih prostorov na druge lokacije,« pravijo v Drami, kjer se trenutno ukvarjajo z iskanjem omenjenih lokacij. Za gradnjo nove Drame očitno ni dovolj vizije, ne volje, ne denarja. »To bi bila verjetno najprimernejša rešitev, vendar je odnos do infrastrukture v kulturi pri nas tak, da bi lahko na prste našteli pomembnejše investicije, ki so se zgodile na tem področju v zadnjih sto letih.«
Možnih lokacij za novogradnjo je bilo sicer od osamosvojitve naprej veliko, med drugim tudi Južni trg med Čopovo, Wolfovo, Šubičevo in Slovensko, ki je trenutno povsem neizkoriščen. Na ministrstvu pravijo, da se je ta zaradi nepreglednega lastništva številnih zemljišč in s tem povezanih postopkov izkazal za nerealno rešitev. Mestna občina je ministrstvo leta 2011 seznanila tudi s pobudo Gospodarskega razstavišča, da bi prostore za gledališče predvideli na območju Baragovega semenišča, a se ministrstvu lokacija ni zdela ustrezna.
