Na opozorila številnih strokovnjakov, da se z napovedano gradnjo dodatnega pasu za avtomobile na Dunajski cesti ne sledi prometni politiki, ki jo je potrdil mestni svet, in da se bodo s tem izničila vsa dosedanja prizadevanja za zmanjšanje negativnih vplivov prometa, se v mestni hiši ne zmenijo. Širitev upravičujejo predvsem s preureditvijo podvoza na Šmartinski cesti in z gradnjo nove avtobusne in železniške postaje Emonika. Še pred slabim mesecem so nam na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet zatrdili, da bo »v času obnove šmartinski podvoz seveda zaprt, zato se bodo vsa vozila prisiljena preusmeriti na Dunajsko cesto«. To bi po njihovem mnenju povzročilo prometni kolaps severnega dela Ljubljane, v katerem naj bi obtičali tudi mestni avtobusi, intervencijska vozila gasilske brigade in tista za dovoz bolnikov. A prometna študija, ki nam jo je uspelo pridobiti, postavlja mestno občino na laž, saj je iz nje jasno razvidno, da naj bi ob širitvi »šmartinskega« podvoza skozenj ves čas potekal tudi promet.

Na občini ne poznajo lastne študije?

V študiji, ki jo je aprila lani po naročilu mestne občine izdelal arhitekt Rok Klanjšček iz družbe Real engineering, je predstavljena izvedba novega podvoza v treh ločenih fazah. Vsaka faza je razdeljena še na etape, v katerih je predstavljena začasna prometna ureditev oziroma rešitev z navezavo na obstoječo Masarykovo cesto in z upoštevanjem nove ureditve Masarykove ceste iz zazidalnega načrta za območje Potniškega centra Ljubljana. Vsaka faza je razdeljena na etape tudi zaradi normalnega funkcioniranja železniškega prometa, tako da je naenkrat predvidena zapora samo dveh ali treh tirov.

Klanjšček nam je potrdil, da je študijo naročil ljubljanski podžupan Janez Koželj, potem ko so zmagali na urbanističnem natečaju za Potniški center Ljubljana. »Po študiji bi bil podvoz ves čas v uporabi, pretočnost pa ne bi bila nič slabša, kot je trenutno. Desna cev se prebije, ko promet teče po obstoječem stanju, potem se ga preusmeri na desno. Prav tako teče med gradnjo tudi železniški promet, kar je bil sploh pogoj Slovenskih železnic,« nam je pojasnil Klanjšček in dodal, da je izvedba študije sicer zapletena in draga.

Opirajo se na prastare projekcije

Na mestni občini pa zavajajo tudi s svojim drugim »argumentom« za širitev Dunajske ceste; trdijo namreč, da bo z gradnjo Emonike oziroma nove avtobusne postaje na Vilharjevi cesti nanjo dnevno pripeljalo in z nje odpeljalo okoli 3000 avtobusov. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da danes ljubljanska avtobusna postaja ob delovnikih beleži 228 prihodov in 231 odhodov avtobusov v notranjem prometu. Če temu dodamo še nekaj mednarodnih prog, pridemo do številke 500. Torej, če bi želeli doseči 3000 odhodov in prihodov na dan, kar propagirajo na mestni občini, bi se moral promet povečati za kar 600 odstotkov, kar pa se zdi prometnim strokovnjakom znanstvena fantastika.

»Te številke so močno pretirane. To so ocene za mesto, ki je nekajkrat večje od Ljubljane in je zelo vezano na avtobusni promet. Študija, ki to ponazarja, je bila izdelana pred novo prometno politiko oziroma strategijo mestne občine. Danes pa je dejstvo, da promet v mestih pada, zato ne moremo več upoštevati trendov, ki smo jih upoštevali pred desetletji – torej tri do pet odstotkov letne rasti prometa,« je povedal mag. Andrej Cvar iz podjetja City Studio, kjer se ukvarjajo s prometnim in urbanističnim načrtovanjem.

Po njegovih besedah se promet v mestih konstantno umirja, ne pa povečuje, zato je treba stare študije pozabiti in na novo premisliti. »Povsem nesprejemljivo pa je uporabljati stare študije kot argument za širjenje cestnih omrežij. Glede širitve Dunajske ceste je, prvič, argument napačen, kot drugo pa sploh ni rečeno, da bo Dunajska cesta glavna povezovalka na bodočo avtobusno postajo.«

Na petpasovnici bi se javni prevoz upočasnil

Prometni strokovnjak, ki zaradi vpletenosti v mestne posle ni želel biti imenovan, pa nam je ponazoril, zakaj ne zdrži niti trditev občinskih strokovnih služb, da se bo s širitvijo na Dunajski cesti povečala pretočnost za vozila javnega prevoza. »Zgodilo se bo ravno nasprotno, saj se bodo zaradi dodanega petega pasu ukinila avtobusna postajališča Ljubljanskega potniškega prometa. Danes je rumeni pas s stališča pretočnosti urejen idealno, saj mestni avtobusi na postajališčih stojijo na izogibališču, zato lahko v času postanka mestnega avtobusa regionalni avtobusi – kot tudi intervencijska vozila – neprekinjeno vozijo po rumenem pasu. Če bo uveden peti pas, to ne bo več mogoče, saj bodo morali vsi čakati, da spelje mestni avtobus,« je poudaril.

Odgovora, zakaj strokovne službe na mestni občini zavajajo, skrivajo ali celo namerno širijo napačne podatke in argumente, da bi upravičile milijon evrov vredno širitev Dunajske ceste, z mestne občine nismo prejeli. Namesto tega nam je Alenka Pavlin z oddelka za urejanje prostora »pojasnila«, da študija še ni bila obravnavana z ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Slovenskimi železnicami, ki so poleg občine za gradnjo podvoza tudi pristojni, zato končno stališče še ni jasno.