Čeprav je do lokalnih volitev še manj kot tri tedne, prestolnice ni zajela predvolilna vročica, saj večina kandidatov za ljubljanskega župana ni zagnala kampanje, ki bi pritegnila pozornost. Izjema je Zoran Janković, ki je v treh kampanjah za župana nabral dovolj izkušenj, da ve, kako se lotiti ponovnega naskoka na županski stolček.
Janković je na posebni spletni strani opredelil in razdelal program s konkretnimi projekti s časovnimi roki za izvedbo ter celo naslovil vse očitke na svoj račun. Veliko uslugo mu pri kampanji delajo imena znanih in spoštovanih občanov, ki bodisi kandidirajo na njegovi listi bodisi ga podpirajo. Janković poudarja projekte, ki jih je mestna uprava pod njegovim vodstvom izvedla v zadnjih osmih letih in naj bi bili dokaz njegove učinkovitosti.
Voda na njegov mlin so tudi mnogi projekti, ki jih mestna občina – po naključju ali ne – premierno razkazuje ravno v predvolilnem času.
Izzivalci še čakajo
Protikandidati se očitno osredotočajo na zadnja tedna. Ker ima torej Janković kot trenutni župan na voljo več vzvodov, prek katerih lahko širi kampanjo in utrjuje svojo podobo, bi pričakovali, da bodo protikandidati zaradi tega toliko aktivnejši v svojih kampanjah. A če odštejemo občasna pojavljanja v medijih in udeležbo na družabnih omrežjih, večjih predvolilnih aktivnosti protikandidati še niso zagnali. Boris Žulj (Solidarnost) je pojasnil, da kampanjo tempirajo na zadnjih deset dni. »To so že tretje volitve v nekaj mesecih in volilci imajo tega dovolj, zato nismo želeli pretiravati,« je Žulj pojasnil odločitev za poznejšo kampanjo. Gregor Škerl (Krščanski socialisti Slovenije) pa je dejal, da dela na dolgi rok, saj se celo leto giblje med ljudmi, in da tisti, ki ga poznajo, že vedo, kaj zagovarja.
Težko do programov
Poleg Jankovića so tudi nekateri drugi kandidati pripravili volilne programe. Svojega je javno predstavila in na spletni strani ljubljanskega odbora SD objavila Irena Kuntarič Hribar, katere geslo je Ljubljana smo ljudje. Do programov Marije Horvat (DeSUS) in Škerla smo prišli šele po tistem, ko smo ju zaprosili za kopijo. Damjan Damjanovič, ki je prepričan, da lahko premaga Jankovića, sicer sploh ne bi kandidiral, pravi, da ima program, ki bo Ljubljani pomagal vzcveteti, a ga javno prav tako še ni predstavil. To kaže, da bodo imeli kandidati v naslednjih dveh tednih še veliko dela, da se bodo kakovostno predstavili volilcem in jih prepričali s svojimi načrti za Ljubljano.
Če bi bile volitve danes...
Vse to se odraža tudi v volilni napovedi agencije Ninamedia. Ta je 11. in 12. septembra izmerila, da bi Janković dobil 46,7 odstotka glasov. Na drugem mestu bi bil s 25,9 odstotka Damjanovič, ki so ga volilci dodatno spoznali v času, ko je zbiral podpise za kandidaturo. Kandidat Stranke Mira Cerarja (SMC) Aleš Avbreht, v katerega so mnogi polagali upe, da bo Jankoviću predstavljal najresnejšo konkurenco, pa bi po tej raziskavi s samo 5,4 odstotka glasov zasedel peto mesto, kar ni presenetljivo, saj je javnosti praktično neznanka.
»Avbreht ne bo odigral vidne vloge«
Po izjemno skrivnostnem začetku kandidature je Avbreht zdaj na svoji volilni spletni strani v življenjepisu volilcem ponudil nekaj več informacij o tem, kdo je. Katere bodo njegove prioritete v prestolnici in kako jih bo uresničeval, naj bi razkril šele prihodnji ponedeljek, ko bo predstavil program.
Politični analitik in filozof Igor Pribac ocenjuje, da SMC na lokalnih volitvah stavi na strategijo, ki se ji je dobro obnesla na državnozborskih. Toda ker Avbreht v Ljubljani ni tako prepoznaven, kot je bil Cerar v Sloveniji, je Pribac prepričan, da na lokalnih volitvah ta strategija ne bo uspešna. »Način, kako je bila vložena njegova kandidatura – v zadnjem trenutku, skrivnostno – nakazuje, da Avbreht ne bo odigral vidne vloge na volitvah,« meni Pribac.
Lokalnih volitev niso vzeli dovolj resno
»Kandidati niso dovolj siloviti, da bi ogrozili Jankovića. Zdi se, kot da stranke nimajo energije ukvarjati se z volitvami,« je dejal Pribac. Janković po njegovem mnenju ni nepremagljiv, a bi konkurenti morali povsem drugače zastaviti volilne načrte, če bi resnično želeli omajati njegovo prevlado v Ljubljani. »Nasproti Jankoviću bi moral stati silovit, prepoznaven kandidat, kot je recimo Mitja Rotovnik ali Janez Potočnik, in moral bi imeti skupno podporo denimo SMC in SD,« pravi Pribac, ki je prepričan, da bi takemu kandidatu dodatne točke prinesla še prisotnost Cerarja v sami kampanji.
Nekdanja županja Ljubljane Vika Potočnik pa je razočarana, da stranke z daljšo življenjsko dobo niso vzele resneje lokalnih volitev in predlagale izkušenih kandidatov. Po drugi strani se ji zdi, da se kaj prida niso izkazale niti nove stranke oziroma liste. »Zdi se, kot da pričakujejo, da bodo volilci za njihove kandidate glasovali že zato, ker si želijo novih obrazov. Toda novi obrazi se ne izkažejo vedno kot učinkoviti. Tega so se, upam, volilci naučili,« je skeptična Potočnikova. »Škoda, ker se niso bolj potrudili, saj bi se že v času kampanj lahko kresala mnenja in izoblikovale ideje, kako rešiti nekatere probleme Ljubljane,« je dejala Potočnikova.
