Po vstopu v lično oblikovan prostor, ki bo odslej domovanje ljubljanske podružnice ruske pogruntavščine Ziferblat, nas je pozdravila kopica budilk. Ziferblat namreč pomeni številčnico, označuje pa koncept odprtega, soustvarjajočega prostora, kjer plačaš čas, ki ga v njem preživiš, s čimer prispevaš k ohranitvi skupnega prostora. »Ljudje ne plačajo za potrošnjo, ampak za prostor in čas. Gre za participacijo,« je razložil Ivan Meetin, začetnik Ziferblata, ki je postavil tudi prvi tovrstni prostor v Moskvi. Te dni se mudi v slovenski prestolnici, kjer skupaj z ekipo odpira prvo slovensko, skupno pa trinajsto podružnico – deset jih deluje v Rusiji, ena v Kijevu, ena pa v Londonu.
»Na začetku si izbereš eno od budilk, ki te nato spremlja povsod po Ziferblatu. Vse imajo lepa slovenska imena,« je začela pomočnica Lucija. Svarog, Bogomila, Ofelija smo prebirali in si izbrali slednjo, nekako najbolj dotrajano. Zanimivo in povedno nobena od budilk ne deluje, gledanje na čas namreč ni smisel, ampak nasprotno – sproščanje v dobri družbi in kulturi. »Nato vas prijavimo in vam teče čas, ki ga na koncu obračunamo. Vse drugo je zastonj, sami si lahko skuhate kavico ali čaj, naredite prigrizek, sposodite knjigo,« nam je pojasnila. Ena minuta v prostoru bo stala pet centov, za udejstvovanje v projektih, pri dogodkih, organizaciji in za dobre ideje pa si lahko prislužite tudi brezplačne minute.
Kot otroci v drevesni hišici
Na Vegovi 8 bodo spodbujali komunikacijo med obiskovalci, izmenjavo idej, znanja, izkušenj in zabave, odprti pa so za vsako zanimivost, pravi vodja ljubljanskega Ziferblata Maša Pavoković. Uradno odprtje bo danes od 17. ure naprej, ko bo ob prvem in odslej vsakodnevnem skupnem popoldanskem čaju najprej svojo zgodbo in nastanek koncepta predstavil Meetin, sledile pa bodo družabne igre in sproščen glasbeni program, ki bodo tudi sicer pomemben sestavni del programa. Obetajo se še filmski večeri, branje poezije, debate v angleščini in druge stvari, ki jih bodo razvijali tudi obiskovalci sami.
»Kot otroci smo gotovo vsi sanjali o tem, da bi imeli s prijatelji svojo drevesno hišico, kjer pravila odraslih ne veljajo in se lahko svobodno izražamo in smo to, kar smo. Mislim, da te sanje ostajajo z nami, tudi ko odrastemo, in iz tega je nastal Ziferblat,« je pojasnil Meetin, ki je dejansko koncept začel razvijati z drevesno hišico, kjer so se zbirali prijatelji in s prostovoljnimi prispevki skrbeli za prostor, nato pa je ideja prerasla okvirje in se nadgradila v Ziferblat. »Kave vam ne bomo skuhali, ampak si jo boste ob naši pomoči sami ter pomili posodo za sabo. Skupaj bomo igrali glasbo, povezali vas bomo z zanimivimi ljudmi in odkrivali ter razvijali vaše talente. Želimo vzpostaviti simbiozo med ljudmi,« ga je dopolnila Pavokovićeva.
