Ideja, da bi občinski inšpektorji, ki si zdaj nadzor nad postavitvijo objektov za oglaševanje delijo z republiškimi inšpektorji, dobili možnost ukrepanja tudi na zasebnih površinah, ni nova. Prvič je bila omenjena v osnutku zakona o gradbeni inšpekciji leta 2011, a ta nato ni šel v vladno proceduro. Odločitev, da »se reši odprto vprašanje«, pa je spet padla na poletnem sestanku vladne ekipe pod vodstvom Alenke Bratušek in predstavnikov občine z Zoranom Jankovićem na čelu. »Mestna občina Ljubljana (MOL) bi z morebitno pridobitvijo pristojnosti za inšpekcijski nadzor lahko zagotovila večji prostorski red na tem področju. Inšpekcijske službe v okviru pristojnega ministrstva so namreč na tem področju neučinkovite,« so prepričani na občini.
A občina bi se s tovrstno spremembo zakonodaje znašla v konfliktu interesov, opozarja Tanja Pucelj Vidović z inštituta za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti. »Občina prostorsko umestitev objektov oglaševanja na zunanjih površinah regulira (in s tem omejuje) že prek prostorskega načrtovanja; na drugi strani pa poenoteni standardi za umeščanje oglasnih objektov na ravni države ne obstajajo. Če bi se ob takšnem položaju tudi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za prostorsko umestitev oglasov dogajalo zgolj na občinski ravni v okviru občinskega inšpekcijskega nadzora, bi lahko takšna ureditev resno ogrozila tržne možnosti in pravno varnost izvajalcev, ki pretežno oglašujejo na zasebnih površinah,« je zapisala v pravnem mnenju, ki ga je naročila skupina manjših oglaševalskih podjetij.
V MOL, kjer z omenjenim pravnim mnenjem niso seznanjeni, sicer zagotavljajo, da nimajo interesa, niti finančnega, da bi dovolili čim večje število zunanjih oglaševalskih površin, saj da je mesto že zdaj zaradi nezakonito postavljenih objektov prostorsko degradirano. A marsikateri (manjši) oglaševalec ob tem trdi, da občina dopušča številne kršitve tudi na lastnih zemljiščih, kjer bi lahko ukrepala. V občinsko blagajno se ne nazadnje od taks za oglaševanje steče dober milijon evrov na leto, od tega veliko večino prispevajo Europlakat in z njim povezana podjetja. Prav zato se manjši oglaševalci bojijo, da bi prenos celotnega nadzora nad zunanjim oglaševanjem na občino že tako favoriziranemu Europlakatu še dodatno utrdil monopolni položaj. Sogovorniki, ki ne želijo biti imenovani, denimo trdijo, da MOL že pri pripravi občinskega prostorskega načrta upošteva zgolj pripombe Europlakata in z njim povezanih podjetij, ter celo, da so ta o načrtu obveščena že pred javno razgrnitvijo. V MOL vse očitke zavračajo.
Za pojasnila v zvezi z načrtovanim prenosom pristojnosti nadzora smo se obrnili tudi na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer pod taktirko generalne direktorice direktorata za prostor Tanje Bogataj pripravljajo spremembe zakonodaje, a so bili s komentarji zelo skopi. Zapisali so le, da bo to vprašanje urejeno v zakonu o graditvi objektov, rok za obravnavo pa je 1. julij. Na vprašanje o konfliktu interesov so suhoparno odgovorili, da so s pravnim mnenjem seznanjeni in da ga bodo pri pripravi zakonodaje tudi preučili.
Pucelj-Vidovićeva sicer poudarja še druge problematične vidike takšnih sprememb, denimo da nadzor nad enostavnimi objekti ni lokalnega značaja, torej ni v izvirni pristojnosti občine, da s prenosom pristojnosti na lokalno raven umanjka univerzalen standard pravne varnosti na območju vse države, ne nazadnje tudi, da gre za kršenje načela delitve oblasti oziroma načela enakosti. »Prenova sistema prostorske in gradbene zakonodaje se bo ukvarjala tudi z delitvijo pristojnosti med lokalnimi skupnostmi in državnimi organi, z njihovo zmogljivostjo in učinkovitostjo,« so ob tem zapisali v MOL.