V novoustanovljeni civilni iniciativi za večjo poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane pravijo, da ministrstvo za okolje in prostor ter Mestna občina Ljubljana od katastrofalnih poplav v letu 2010 nista storila praktično ničesar za povečanje poplavne varnosti njihovega območja, zato od njiju zahtevajo takojšnje izvajanje ukrepov za zaščito pred poplavami.
Vodomerne postaje na napačnih mestih
»Ko se zgodijo poplave, teden dni z vseh strani padajo obljube o vseh možnih ukrepih, potem pa vse potihne in se ne naredi nič. Tako je bilo že ob prvih velikih poplavah leta 2010, enako pa ob vsakih naslednjih,« je razloge za ustanovitev civilne iniciative razkril njen predstavnik Matej Weissenbach.
Med kratkoročnimi cilji so v civilni iniciativi kot prioriteto izpostavili spremembo pravilnika, ki določa način obveščanja ob poplavah, saj po njihovem mnenju ta ne deluje. »Vsi čakamo na Agencijo RS za okolje, ki pa je ob zadnjih poplavah na jugozahodnem delu Ljubljane povsem zatajila. Zato bi bilo treba vzpostaviti sistem obveščanja za primere tako imenovanih 'hitrih poplav' – dotlej pa ustanoviti začasno skupino, ki bo skrbela za ažurno in učinkovito obveščanje v takšnih primerih,« je prepričan Weissenbach.
V izvajanje ukrepov brez nepotrebne birokracije
Po mnenju civilne iniciative so tudi vodomerne postaje postavljene na napačnih mestih, zato jim nič ne koristijo, medtem ko na hudourniški Horjulščici, ki še kako vpliva na poplavljanje jugozahodnega dela Ljubljane, sploh ni nobene. »Treba je postaviti nove vodomerne postaje, ki bodo pravilno in na primernih mestih merile pretočnost Gradaščice, Malega grabna in Glinščice,« je le nekaj zahtevanih ukrepov predstavil Weissenbach, ki tudi meni, da bi bilo treba vzpostaviti avtomatsko povezavo z vodomeri za alarmiranje prebivalcev z opozorilnimi in poplavnimi pretoki.
Od države pa zahtevajo tudi prioritetno obravnavanje ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec brez nepotrebne birokracije. »Čeprav je državni prostorski načrt v veljavi že dobro leto, naj bi komaj v teh dneh ministrstvo za okolje in prostor objavilo javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije za prvo fazo ukrepov. To bo trajalo najmanj pol leta. Potem bo sledilo odkupovanje zemljišč, kar se bo ob vseh predvidenih zapletih z občino Dobrova - Polhov Gradec, ki nasprotuje gradnji zadrževalnika Razori, spet vleklo v nedogled. Tu so še vsi okoljevarstveni dokumenti in tako naprej. Če bo šlo v vsem dobro znanem tempu, bomo prvih protipoplavnih ukrepov po najbolj optimistični različici deležni šele čez pet let, kar pa je za nas nesprejemljivo, saj nas bo vmes še vsaj desetkrat zalilo. Tega pa ne bomo dovolili,« je jasen Weissenbach.
Od pristojnih zahtevajo še takojšnjo sanacijo in ureditev strug Gradaščice, Glinščice, Malega grabna in Horjulščice, zagotovitev trajnih virov financiranja za protipoplavno zaščito ljudi in premoženja tako na občinskem kot državnem nivoju in zagotovitev sredstev za poplavno varnost na letni ravni. Zahtevajo tudi, da se prebivalcem ponovno zakonsko omogoči čiščenje poplavnih vodotokov.
