Vrtički na nekdanjem vojaškem odpadu v Savljah, ki jih je ljubljanska mestna občina prevzela že januarja, so v začetku meseca končno dobili svoje najemnike. Na razpis, s katerim so v najem ponudili 50 vrtičkov na novem in 27 vrtičkov na starem delu, je pravočasno prispelo 142 vlog, kar je znova pokazalo na precejšnje zanimanje občanov za pridelovanje hrane. Glavna merila, po katerih so razvrščali prosilce, so bila stalno bivališče v prestolnici, oddaljenost od vrtičkov in prejemanje trajne denarne pomoči. Ker je več prosilcev doseglo enako število točk, so si pri dodeljevanju vrtičkov pomagali tudi z žrebom. Hkrati so občinarji ob tej priložnosti sklenili še zakupne pogodbe s starimi vrtičkarji na preostalih obstoječih vrtovih, ki so si jih uredili sami že pred približno dvajsetimi leti.
V petih letih 115 novih vrtičkov
Ta razpis je bil prva priložnost za Ljubljančane, da si zagotovijo občinski vrtiček, vse odkar je občina leta 2010 uredila 65 novih v Dravljah in Štepanji vasi, ki so jih dobili v najem večinoma upokojenci. Skupno so torej v petih letih uredili le 115 vrtičkov in uredili razmerja za 208 starih vrtov, medtem ko so v pohodu nad nelegalne vrtičke in črnograditelje od leta 2007 odstranili okoli tisoč vrtov. Kako jih bodo nadomestili? Kaj torej sledi po saveljskih vrtičkih? »Jeseni načrtujemo objavo poziva za oddajo neurejenega območja v četrtni skupnosti Trnovo, s katerim želimo preveriti, ali tudi tam obstaja zanimanje za tovrstno obliko najema vrtička,« so nam odgovorili na občinskem oddelku za varstvo okolja. Gre za območje ob ljubljanski obvoznici v bližini bencinskega servisa, so razkrili. Zapuščeno in večinoma neurejeno območje je že opredeljeno v občinskem prostorskem načrtu kot eno od 23 vrtičkarskih območjih, oddati pa ga nameravajo v celoti enemu zakupniku, ki bo nato uredil območje in gredice oddal v podzakup posameznim vrtičkarjem.
S takšnim načinom oddajanja vrtičkov bo občina najbrž tudi hitreje in ceneje dosegla cilj iz programa varstva okolja 2014–2020: »v vsaki četrtni skupnosti vzpostaviti vsaj eno vrtičkarsko območje«. Čaka jih torej še kar veliko dela, saj jim je doslej uspelo pokriti le potrebe četrtnih skupnosti Dravlje, Posavje in Golovec, letos pa naj bi odkljukali še Trnovo. »Dinamika urejanja vrtičkov za oddajo v vseh četrtnih skupnostih je odvisna od razpoložljivih finančnih virov in interesa občanov za ureditev neurejenih območij,« še odgovarjajo na okoljevarstvenem oddelku, medtem ko različne organizacije in posamezniki opozarjajo, da je treba povsem spremeniti politiko organiziranja mestnih vrtičkov, ki bi izpostavila finančno manj zahtevne načine urejanja tega področja. Denimo začasno rabo na degradiranih območjih.
Poseben tim in javni sadovnjak
Glede načrtov so pristojni v mestni upravi dodali, da bodo v okviru mednarodnega projekta Green Surge v letu 2016 uredili območja v četrtni skupnosti Rudnik, sočasno pa sodelujejo z lastniki zemljišč, primernih za vrtičkarstvo, ki oddajajo svoja zemljišča v četrtnih skupnostih Šiška, Šentvid, Sostro, Jarše in Rudnik. Po njihovem je namreč samooskrba ena ključnih razvojnih priložnosti mesta, ki bo med drugim povečala raven povezanosti med ljudmi. Med cilje so tako zapisali še oblikovati celostni pristop za zagotavljanje lokalne samooskrbe, vzpostaviti primerno evidenco zemljišč v občinski lasti in do leta 2020 razviti mrežo vrtičkov in projekte pridelovanja hrane med meščani. Do leta 2016 naj bi vzpostavili tudi vzorčen javni sadovnjak, naslednje leto pa bi lahko začel delovati še poseben projektni tim ali organ za sledenje in črpanje evropskih sredstev na tem področju.