V obdobju od leta 2008 do 2013 se je v regijsko štipendijsko shemo ljubljanske urbane regije vključilo 120 dijakov in študentov. Največje povpraševanje je bilo po kuharjih, natakarjih, strojnih tehnikih, oblikovalcih kovin, orodjarjih in mehatronikih, od 120 pa se jih je 31 zaposlilo pri delodajalcu, ki jih je štipendiral, prav toliko se jih je odločilo nadaljevati šolanje.
Takšne podatke so včeraj predstavili v Razvojni regijski agenciji Ljubljanska urbana regija (RRA LUR), ki izvaja to štipendijsko shemo, ob tem pa so opozorili, da število razpisanih kadrovskih štipendij v osrednjeslovenski regiji sledi gibanju gospodarske rasti. Delodajalci jim najpogosteje odgovarjajo, da se ne želijo vključiti zaradi slabih finančnih razmer, sami pa trenutno izražajo skrb, da bo delodajalce pa tudi mlade še dodatno odvrnil novi zakon o štipendiranju, ki zahteva, da delodajalec po zaključenem šolanju štipendista v roku 30 dni obvezno zaposli za eno leto.
»Doslej je bilo tako, da je dijak dobil dovoljenje delodajalca za odlog zaposlitve in je lahko nadaljeval šolanje na višji šoli. Ta čas so ga lahko še štipendirali, potem pa se zaposlil pri njih za toliko let, kolikor je pač prejemal štipendijo,« je sistem, v katerem niso videli pomanjkljivosti, pojasnila Meta Koprivšek Tomažič iz RRA LUR. Po zakonu, ki je začel veljati 1. januarja 2014 in h kateremu so podali ogromno pripomb, pa mora dijak najprej eno leto delati v delovnem razmerju, šele nato lahko nadaljuje šolanje. Enako je s študenti.
»Naši delodajalci se s tem nikakor ne strinjajo, saj če so se mladi pripravljeni šolati naprej, tudi sami na koncu dobijo bolj izobražen kader,« še razlaga Koprivšek-Tomažičeva, medtem ko pristojni pojasnjujejo, da so se za to odločili, ker se je dogajalo, da je denimo delodajalec želel lesarskega tehnika, na koncu pa je nazaj dobil magistra lesarstva, ki ni mogel več delati na prvotnem delovnem mestu. Obema stranema pa novi zakon daje možnost odpovedi pogodbe o štipendiranju – po opravljeni enomesečni praksi. Štipendisti jo lahko odpovejo celo brez sankcij, če uspešno opravijo pogoje za vpis v višji letnik, delodajalci pa se tako lahko izognejo obvezni zaposlitvi.
V RRA LUR so razložili, da za zdaj sicer še nihče od delodajalcev, ki so že podali kadrovsko potrebo, še ni odstopil o namere v naslednjem študijskem/šolskem letu izplačevati štipendijo zainteresiranemu štipendistu, in upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Še vedno pa so najbolj iskani natakarji, kuharji, strojni in lesni tehniki ter inženirji strojništva in elektrotehnike. dv