»Treščilo je, kot bi padla bomba,« je silovit nanos kamenja, polomljenih vej, hlodov in druge navlake, ki jo je ponoči hudournik za seboj potegnil s hriba in jo mimo sosedove hiše nosil vse do glavne ceste, opisal domačin iz Loga pri Polhovem Gradcu. Med tistimi, ki so s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo priskočili na pomoč najbolj pomoči potrebnim v Logu, je bil tudi Anton Peklaj iz sosednje vasi, iz Belice. »S traktorjem sem se komajda prebil po glavni cesti,« je povedal in dodal, da v 63 letih, kolikor jih je do zdaj prebil na svetu, takšnih padavin ne pomni.
Zaradi gnezdilk ne smejo čistiti vodotokov
Po mnenju Peklaja so ob tokratnih poplavah priplavale na površje stare težave: »Strug hudourniških grabnov, kot tudi tegale, ki je speljan mimo hiše, se ne čisti več. Res je sicer, da je padlo preveč vode in da so tudi ostanki žledoloma naredili svoje, toda večina grabnov je že od prej popolnoma zasutih z raznoraznim materialom, tako da struge povečanih količin vode enostavno ne morejo požirati. Če bi struge redno čistili, bi bile posledice veliko manjše.«
Podobno mnenje ima sogovornik, ki smo ga ujeli v sosednji vasi, kjer je imel opraviti s posledicami Žirovnikovega grabna, levega pritoka reke Gradaščice. »V tem hudourniškem potoku je vsega pol metra vode, vse drugo je navlaka, ki jo potok pobira s hribov in jo nosi v Gradaščico. Struge bi morali vzdrževati, kot včasih, a kaj ko so danes bolj pomembne ptice, ki tam gnezdijo,« je sogovornik prst uperil v državo, ki kmetom ne dovoli več, da bi sekali grmičevje na brežinah in odstranjevali vejevje iz strug vodotokov.
Nihče od sogovornikov pa ni omenil gradnje zadrževalnika v naselju Razori pri Dobrovi, ki naj bi bil po mnenju stroke ključnega pomena tudi za zagotovitev poplavne varnosti naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Zato smo sami podrezali. »Če bi zgradili zadrževalnik, bi bilo še več svinjarije po naših poljih in njivah. Mi bi nasankali, da bi rešili Ljubljano, zato smo gradnjo zadrževalnika zavrnili že na referendumu,« je večinsko mnenje prebivalcev občine Dobrova - Polhov Gradec z nami delil prostovoljni gasilec Brane Čamernik iz Hruševa, medtem ko se je hudoval na povodenj, ki je dvignila asfalt pred domačim gasilskim domom.
Vodnih pregrad že 70 let ne vzdržujejo
Na strani občanov je kljub vse pogostejšim poplavam še vedno tudi župan občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je v preteklosti večkrat ponovil, da bodo proti, po njihovem mnenju, škodljivemu zadrževalniku Razori uporabili vsa razpoložljiva sredstva. »Treba se je zavedati, da je bila naša občina eno samo jezero. Na Dobrovi so bile vse kleti pod vodo, in če bi tam zgradili zadrževalnik, bi bilo vode še bistveno več,« je prepričan Setnikar.
Namesto zadrževalnika bi po njegovem mnenju morala država obnoviti in dograditi vse vodne objekte na hudournikih. »Nadalje bi bilo treba očistiti in poglobiti struge vseh vodotokov in speljati vodo tja, kamor je nekoč že bila speljana – na Ljubljansko barje,« je jasen župan, ki apelira na državo, naj v prihodnje v proračunu vendarle zagotovi denar za vzdrževanje vodnih pregrad – v občini jih je 30 – ki se po njegovih besedah že 70 let ne vzdržujejo in zato tudi ničemur več ne služijo.
Za poplavno varnost so ključni trije ukrepi
A hidrolog Rok Fazarinc je jasen: če bi bil zadrževalnik Razori zgrajen, bi pred poplavami, kot so bile zdajšnje, obvaroval tudi hiše na Dobrovi. »Zadrževalnik se zgradi zato, da se vsa voda zadrži na eni točki. Ker pa zadrževalnika še ni, se jim je voda razlila vzdolž celotne trase.« Po njegovih besedah je tudi bojazen, da bi bile kmetijske površine ob poplavah preplavljene z naplavinami, odveč, saj je država v tem primeru dolžna polja očistiti, za povrh pa mora plačati kmetom tudi odškodnine.
Je pa zadrževalnik Razori, poudarja Fazarinc, pomemben tudi za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. »A za Ljubljano je še pomembnejša celovita regulacija Malega Grabna. Z vsemi predvidenimi ukrepi na njem – od Bokalškega jezu do izliva – bi bil urbani del Ljubljane, skupaj z Vičem in Vrhovci, povsem varen pred poplavami. Tudi ob izredno visokih vodah bi namreč te odtekale na Barje. Poplavno varnost desnega dela Malega Grabna, to je Kosovega polja, Dolgega mostu in območja Ceste dveh cesarjev, pa je mogoče zagotoviti le z zadrževalnikom Razori. Tretji od ključnih ukrepov za izboljšanje razmer pa je regulacija hudourniškega zaledja Gradaščice v občini Dobrova - Polhov Gradec,« je prepričan Fazarinc.
