Potem ko je poslanec Matjaž Nemec pred dnevi načel problematiko financiranja prve neodvisne podjetniško-kreativne platforme za samozaposlene ustvarjalce Poligon, ki deluje v prostorih Tobačne, so se zganili na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Evo Perčič in Luko Piškoriča, ki skupaj z Markom Orlom vodijo platformo, so povabili na neformalni sestanek, kjer so iskali rešitve za vse bolj nevzdržno finančno stanje. »Sklep sestanka je bil, da bi bil Poligon kot prvi slovenski kreativni center lahko upravičen do sredstev kot pilotni projekt, ki pionirsko razvija koncept coworkinga in množičnega financiranja v Sloveniji, obenem pa bi s tem znanjem lahko sodelovali pri vzpostavljanju podobnih projektov drugje po državi,« je po sestanku povedala Perčičeva.
Pomagati želijo tudi na ministrstvu za delo in socialne zadeve, kar je že pred letom dni obljubila tudi ministrica Anja Kopač Mrak – a obljube doslej ni izpolnila. Morebitno rešitev vidijo v okviru projekta Razvoj novih pristopov zaposlovanja in samozaposlovanja mladih kot odgovor na družbene izzive, za katerega je javni razpis predviden, »takoj ko bo mogoče črpati sredstva novega operativnega programa za obdobje 2014–2020«. V okviru tega razpisa predvidevajo sofinanciranje vsaj 15 pilotnih projektov na omenjeno temo, namen pa je »izvajanje, evalvacija in vključitev projektov v nabor ukrepov za zaposlovanje mladih v okviru različnih politik«.
Več tisoč ur prostovoljnega dela
Poligon, ki se je v zadnjih dveh letih razvil v sodelovanju iniciativ Slovenia Coworking, Slovenia Crowdfunding, Kreativne cone Šiška in Ljudje.si, se namreč že od začetka sooča z integralnimi problemi financiranja. Mladi ustvarjalci in podjetniki, ki jim je platforma namenjena, imajo v začetni fazi premalo sredstev, da bi lahko plačevali visoko uporabnino za delovni prostor in vso podporo, ki jo dobijo v Poligonu. »Že zadnja dva meseca imamo več kot sto rednih uporabnikov, med 50 in 60 jih je tukaj vsak dan. Polna uporabnina znaša 95 evrov na mesec, a če bi želeli pokriti najemnino, bi morali zaračunavati še enkrat več. Ob tem približno tretjina plača samo dobro polovico in preostanek skompenzira drugače,« še pojasnjuje Perčičeva, ki z Orlom in Piškoričem od samega začetka Poligon vodi in razvija na prostovoljni osnovi. »Poleg osnovne dejavnosti se moramo ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi, iskanjem sponzorjev in organizacijo dogodkov, s čimer lahko pokrijemo razliko.«
Pogodbo za približno 1000 kvadratnih metrov so sklenili s podjetjem Imos-G, hčerinsko družbo Imosa, ki je gradil megalomanski projekt Tobačna mesto. Prostori, ki so jih zasedli, so bili pred tem več let prazni. »Dogovorili smo se za progresivno najemnino, kar pomeni, da smo na začetku plačevali neprofitno najemnino, ki pa se je do zdaj dvignila na običajno tržno. A trenutno je še večja težava dejstvo, da je nad Imos-G uveden stečaj, stečajni upravitelj pa je na dopustu.« Grega Erman včeraj tudi za nas ni bil dosegljiv. V Poligonu tako ne vedo, kaj jih čaka, saj od njega ali kogar koli drugega od začetka stečaja 19. januarja niso dobili nikakršnega obvestila. Selitve si v nobenem primeru ne želijo.
Za boljše možnosti uporabe praznih prostorov
Pred časom so se sestali tudi z županom Zoranom Jankovićem, a je ta možnost, da bi bili lahko uspešni pri kandidiranju za brezplačne ali neprofitne občinske prostore, zavrnil z argumentom, da je njihov projekt preveč profiten. »Kar je absurdno,« se razburi Perčičeva, »saj smo vendar po definiciji neprofitna platforma, ki združuje kreativce na začetku njihove poti.«
Po zagotovilih Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije sicer pripravljajo predlog spremembe zakonodaje, ki bi olajšal ustvarjalno začasno rabo neizkoriščenih prostorov. »Zavedamo se, da možnosti uporabe neizkoriščenih prostorov in njihovega najema za kreativne skupnosti v Sloveniji niso optimalno urejene. Ravno z namenom reševanja takšnih problemov smo pripravili predlog spremembe zakonodaje, v kar smo vključili tudi pristojne na mestni občini,« pojasnjuje Aidan Cerar.
Vlada je v odgovoru na zgoraj omenjeno poslansko vprašanje zagotovila, da bo v skladu z operativnim programom za obdobje 2014–2020 zagotovljena podpora tudi storitvam podpornega okolja in nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s tem, in da bo Poligon lahko enakovredno kandidiral za tovrstna evropska sredstva. »Razpisov, ki bi podpirali tovrstne podjetniško-kreativne platforme, v zadnjem letu ni bilo in tudi za leto 2015 niso predvideni,« medtem opozarja Perčičeva. Običajno so namreč usmerjeni bodisi v podjetniške projekte ali pa posameznike, ki se ukvarjajo s takšnimi projekti. »A platforma, kakršna je Poligon, je osnova, da se projekti sploh lahko razvijejo.«
