Ljubljančan Miha R. je pred dnevi prejel obvestilo mestnega inšpektorata, da so zoper njega uvedli prekrškovni postopek zaradi suma, da je odvrgel papirnati odpadek, konkretno kuverto z osebnimi podatki, v črni zabojnik, ki je namenjen preostanku odpadkov. »Ker je poleg črnega zabojnika nameščen tudi zabojnik za ločene frakcije, se zadeva šteje za nepravilno ločevanje oziroma odlaganje odpadkov v nasprotju z določili odloka o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov,« mu je v dopisu še sporočila Polona Lesjak z mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL). Omenjeni odlok, sprejet leta 2012, za takšen prekršek predpisuje globo v višini kar 800 evrov.
»Sploh se ne spomnim, kdaj naj bi odvrgel to kuverto. Ločevanje podpiram in tudi sicer ločujem,« je presenečen Miha. Domneva, da je papir za zabojnik takrat pač manjkal, saj so zabojniki v soseski že nekaj časa jabolko spora. Stanovalci naj bi inšpekcijo poklicali prav zato, ker naj bi nekateri zabojnike prestavljali, odpadke odlagali v tiste ob sosednjih vhodih in podobno. Tudi vodja mestnega inšpektorata Bogomira Skvarča je potrdila, da so smeti pregledovali na željo stanovalcev, ki so želeli skupno akcijo pregleda vsebine zabojnikov. Takrat so našli sporno kuverto.
Preden so mu poslali obvestilo o začetku prekrškovnega postopka, v katerem ga pozivajo k izreku o prekršku, so Miho z mestne uprave tudi poklicali in ga »pripravili« na slabo novico. »Očitno se tudi sami zavedajo, kako šokantno je dobiti grožnjo s takšno globo. Konec koncev bi bila več kot efektivna kazen za takšen prekršek že 50 evrov,« je prepričan Miha.
»Skregano z zdravo pametjo«
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ki konkretnega primera sicer ne pozna, pravi, da je tako visoka globa za napačno odloženo kuverto na prvi pogled zagotovo »skregana z zdravo pametjo«.
»Globe je treba presojati z vidika načela sorazmernosti. To načelo terja, da so organi oblasti pri svojem delovanju, bodisi pri pripravi odlokov bodisi pri odmeri globe za posamezen primer, zavezani temu, da uporabijo najnižja potrebna prisilna sredstva ali omejitve pravic, da se doseže zasledovani cilj. Represivnega delovanja mora biti, skratka, samo toliko, kot je nujno potrebno.« Teža globe mora biti v sorazmerju s težo posledic prekrška. Posledica kuverte v napačnem zabojniku pa je tako rekoč nikakršna, dodaja Pirnat.
Odlok bi moral po njegovih besedah predvidevati odmero globe, primerno okoliščinam, kar pomeni, da bi moral biti v njem namesto »fiksne« višine globe določen razpon, prekrškovni organ pa bi višino primerne kazni presojal za vsak primer posebej. »Če globe ni mogoče prilagoditi teži prekrška, je takšen odlok po mojem mnenju v nasprotju z ustavo.« V skladu z odlokom o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov v MOL iz leta 2012 medtem osemsto evrov globe lahko doleti nekoga, ki je v črni zabojnik odložil kuverto, kot tudi nekoga, ki je tja odložil nevarne odpadke, ki brska po posodah za zbiranje odpadkov ali slednje iz njih odnaša, ali pa odpadke razmetava ali drugače onesnažuje prevzemna mesta.
Miha se mora zdaj na obvestilo inšpektorata v predpisanem roku odzvati z utemeljenimi argumenti, kako je kuverta z njegovim naslovom priromala v napačen zabojnik, če je tja ni odložil sam, v nasprotnem bo moral odšteti več, kot znaša bruto minimalna plača v Sloveniji.
Dodajmo pa, da to ni prvi primer oderuških ljubljanskih glob. Prometno ministrstvo je leta 2010 MOL pozvalo, naj nekatere redarske kazni za napačno parkiranje v višini 400 evrov zniža na zakonsko predpisanih 20 evrov. Komentar ministrstva za okolje in kmetijstvo v zvezi z vrtoglavimi globami za napačno odlaganje odpadkov v MOL še čakamo.