Mestna občina Ljubljana poskuša prek sodišča od Slovenskih železnic izterjati dobrih 567.500 evrov zaradi zemljišč v Spodnji Šiški, ki jih je občina kupila od Železnic. Tako na mestni občini kot tudi na Slovenskih železnicah niso bili kaj prida zgovorni o tem, kaj natančno je predmet spora.
Na občinski službi za pravne zadeve so sprva zelo na splošno odgovorili, da s tožbo zahtevajo znižanje kupnine zaradi stvarne napake. Po njihovem mnenju kupljeno zemljišče ni imelo vseh s pogodbo dogovorjenih lastnosti. »Sklicujemo se na določila obligacijskega zakonika o jamstvu za stvarne napake v stvari, saj je imela nepremičnina v konkretnem primeru skrito stvarno napako,« so pojasnili na službi za pravne zadeve.
Železničarji ne vidijo razloga za vračilo dela kupnine
Pri tem pa podrobnosti o tem, kakšna je bila ta stvarna napaka, kdaj so jo odkrili in kdaj natančno je bila pogodba sklenjena, na občini niso navedli. Ko smo zahtevali dodatna pojasnila o predmetni tožbi, so nas na občini odslovili s pojasnilom: »Vsebinskih vprašanj glede odprte pravde ne moremo komentirati, saj gre za vprašanja, ki se obravnavajo v sodnem postopku.« Ta odgovor ni bil presenetljiv samo zato, ker so pravdni postopki po pravilu javni, temveč tudi zato, ker so na mestni občini v preteklosti brez težav posredovali informacije o drugih pravdah. Zaradi tega smo se pritožili informacijski pooblaščenki, na njeno odločbo pa še čakamo.
Medtem so na Slovenskih železnicah v svoj bran povedali le, da je kupoprodajna pogodba pravno veljavna, zato po njihovem mnenju ni razloga, da bi občini vrnili del kupnine.
Neuradno pa smo izvedeli, da gre za zemljišča, ki jih je mestna občina kupila od Slovenskih železnic, nato pa prodala Islamski skupnosti za gradnjo versko-kulturnega centra. Občina naj bi ta zemljišča kupila z namenom, da bi na njih gradila stanovanja, a je nato spremenila načrte in prostor med Kurilniško in Parmovo ulico predvidela za verske prostore. Ko je občina pred prodajo zemljišč Islamski skupnosti delala komasacijo (združevanje ali razdruževanje parcel), naj bi ugotovila, da se površine parcel v naravi in v zemljiški knjigi, posledično pa tudi v kupoprodajni pogodbi s Slovenskimi železnicami, ne ujemajo. Občina naj bi torej dejansko kupila manj kvadratnih metrov, kot so jih na Železnicah prodajali. To naj bi bila skrita napaka, zaradi katere so si Železnice zdaj nakopale tožbo. Za kakšno razliko v površini zemljišč gre, nam na občini, kot rečeno, niso želeli razkriti.
Tožijo se tudi zaradi podhoda pod glavno postajo
Občina in Slovenske železnice so sprte tudi zaradi podhoda pod železniškimi tiri na glavni postaji. Železnice zahtevajo plačilo 42.730 evrov, ki naj bi jih občina morala plačati za upravljanje in vzdrževanje podhoda pod postajo. Občina pa ne želi plačati teh stroškov, saj vztraja pri stališču, da stroški upravljanja in vzdrževanja glede na lastništvo poslovnih prostorov pod podhodom niso bili sorazmerno razdeljeni in da so jim torej Železnice izstavile previsok račun. Iz istega razloga je občina konec lanskega leta Slovenskim železnicam celo odpovedala pogodbo.
Državne Železnice pa vztrajajo, da je bila občina v skladu s takrat še veljavno pogodbo dolžna upravljalcu podhoda redno plačevati stroške. Glede na očitno neurejene razmere med občino in Železnicami, nas je zanimalo, kdo je plačal sanacijo podhoda, potem ko ga je jeseni letos zalila voda. Na občini so pojasnili, da ti stroški iz občinskega proračuna niso šli, saj od Slovenskih železnic niso prejeli nobenega računa.