V proračun Mestne občine Ljubljane se je do začetka julija steklo le za dobro četrtino načrtovanih prihodkov. Na prvi pogled sicer dramatičen podatek je treba jemati nekoliko z rezervo, saj se dinamika v drugi polovici leta praviloma popravi, kljub temu pa na občini nimajo razlogov za optimizem. Tudi zato, ker so letošnji podatki še precej slabši od lanskih, ko je bila realizacija ob polletju 33-odstotna in ko so zaradi nižjih prihodkov od načrtovanih morali sprejemati rebalans proračuna. Zdi se, da bo tudi letos rebalans proračuna neizbežen.
Praktično brez počrpanih evropskih sredstev
V primerjavi z lanskim letom, ko so bili odhodki in prihodki občine kljub nižji realizaciji ob polletju uravnoteženi, ima občina letos za sedem milijonov evrov primanjkljaja. Se pa v primerjavi z lanskim letom (in tudi leti pred tem) ponujajo tudi vzporednice: prodaja premoženja občine nikakor ne steče, saj se je od predvidenih 24 milijonov evrov prihodkov od prodaje zgradb in prostorov do julija v proračun steklo le dobrih 900 tisočakov, še slabša pa je realizacija pri prodaji zemljišč, ki so jih prodali le za pol milijona, čeprav naj bi z njimi letos zaslužili kar 19 milijonov evrov.
Skrb zbujajoče je po šestih mesecih tudi stanje pri črpanju evropskih sredstev. Na skoraj 42 milijonov evrov občina računa v letošnjem letu, a jih je do julija prejela le 332.000 ali 0,79 odstotka. Glavnino sredstev, skoraj 29 milijonov evrov, predstavlja projekt RCERO, ki pa poteka počasneje od načrtov. Snaga je konec maja sicer pridobila gradbeno dovoljenje za začetek del, ki jih bo izvajal Strabag, tako da bo v drugi polovici letošnjega leta občina predvidoma začela intenzivno črpati odobrena evropska sredstva, kljub temu pa v podjetju priznavajo, da projekta ne bodo zaključili do konca leta 2015 in da jim zato grozi izpad okoli 15 milijonov evrov evropskega denarja.
Rešitev bi bila lahko razdelitev projekta v dve fazi, pri čemer bi Snaga evropski denar za prvo fazo izčrpala iz iztekajoče se finančne perspektive, denar za drugo fazo pa iz prihodnje. Ali bo projekt, ki ne bo oskrboval le Ljubljančanov, temveč tudi približno 700.000 prebivalcev 36 drugih občin, lahko porabil vsa zagotovljena kohezijska sredstva, je tako odvisno od končne odločitve evropske komisije.
Redarji za en kamniški proračun
V poročilu o realizaciji proračuna v prvem polletju je opazen tudi podatek o zgolj triodstotnem prilivu iz davkov na nepremičnine, ki je posledica zapletov z uvajanjem novega davka in zamudami pri pobiranju »starega« nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Zaradi tega se je morala Mestna občina Ljubljana tako kot še več drugih občin zadolžiti, do konca leta pa bo verjetno vendarle prejela dobrih 57 milijonov evrov iz tega naslova.
In kje so svetle točke omenjenega poročila? Zagotovo je to spet redarska služba, ki je že na polovici leta pobrala za tri četrtine vseh predvidenih glob in bo do konca leta verjetno presegla načrtovane tri milijone evrov iz tega naslova. Mestno redarstvo je v zadnjih petih letih v proračun ljubljanske občine prispevalo že skoraj 20 milijonov evrov, kar je približno toliko, kot znaša proračun občine Kamnik.
