Po daljšem ugibanju je končno znanih nekaj več načrtov Jožeta Anderliča z zemljiščem, na katerem je do avgusta 2011 stal Kolizej. Od obljub o 20.600 kvadratnih metrov veliki operni dvorani je ostalo zgolj še ime enega od stanovanjskih objektov – Vila Opera – in večnamenska dvorana v velikosti 400 kvadratnih metrov v prvem nadstropju Palače Schellenburg.
Spomnimo, Anderlič je smel stari Kolizej porušiti pod pogojem, da bo osrednji prostor namenil kulturi. Toda niti ministrstvo za kulturo, ki ga je takrat vodila Majda Širca, niti Mestna občina Ljubljana, ki je pripravila občinski podrobni prostorski načrt za to območje, nista natančno opredelila, kakšen naj bo ta prostor. Občina je v prostorskem načrtu določila le, da mora dvorana imeti najmanj 400 kvadratnih metrov.
Ker večnamenska dvorana ni tako tržno zanimiva, kot so stanovanja, se je že od sprejema prostorskega načrta pričakovalo, da bo Anderlič načrtoval le tako velik prostor, da bo zadostil zahtevam prostorskega načrta. Da bo resnično tako, sedaj potrjujejo podatki, objavljeni na uradni spletni strani družbe in strani tuje družbe za posredovanje in upravljanje z nepremičninami Regens international.
»Mesto mora imeti vizijo za naprej, ne nazaj«
V Vili Opera naj bi bilo po podatkih Regens international 15, v Palači Schellenburg, ki je zasnovana v obliki črke H, pa še 107 luksuznih stanovanj. Na Palačo Schellenburg bo navezan še poslovni objekt, ki bo zgrajen vzdolž Gosposvetske ulice. V pritličju tega objekta je predvidena pasaža s trgovinami in vhodi v poslovne prostore.
Na podlagi skice načrtovane novogradnje, ki je objavljena na spletni strani KIDReal, je dr. Peter Gabrijelčič z ljubljanske fakultete za arhitekturo ocenil, da podoba stavbe kaže, da »gre za poskus ustvarjanja meščanske imenitnosti in za gradnjo stavbe v obliki klasicistične palače kot ohranjanje spominov na minule čase, podobno kot smo bili temu priča v Romuniji v času vladavine Ceausescuja«. Gabrijelčič je pojasnil, da arhitekturne značilnosti stavbe ne odražajo ne družbene stvarnosti ne atributov sodobne arhitekture.
Prepričan je tudi, da bi s stavbo na takšni pomembni lokaciji mesto moralo kazati svojo vitalnost in stopnjo kulturne zavesti. »Mesto mora imeti vizijo za naprej, ne pa da se obrača nazaj. Vračanje v preteklost pomeni pešanje vizije mesta,« je pojasnil Gabrijelčič.
Začetek gradnje še negotov
Investicija naj bi bila vredna 68 milijonov evrov, bruto dobiček od prodaje stanovanj in luksuznih apartmajev pa naj bi znašal približno 27 milijonov evrov. Na strani Regens international piše tudi, da je Anderlič v zameno za osem milijonov evrov kapitala potencialnim investitorjem ponujal kar polovično partnerstvo. Ali so ti podatki še aktualni oziroma ali je KIDRealu uspelo pridobiti partnerja, nismo izvedeli, saj družbe Anderličevega imperija že dalj časa ne odgovarjajo na naša vprašanja.
KIDReal naj bi sedaj pripravljal dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, sama gradnja pa naj bi se začela v prihodnjem letu. Urbanistični pogoji za območje Kolizeja določajo, da morajo biti vsi posegi na tem prostoru usklajeni s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tam pa so nam povedali, da še niso prejeli zahtevka za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za gradnjo.