Potem ko so decembra lani na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnili, da svoje napovedi o selitvi ljubljanskega kriznega centra za mlade, ki naj bi se iz najemniških prostorov preselil do konca leta 2013, ne bodo mogli pravočasno uresničiti »zaradi pomanjkanja finančnih sredstev«, je včeraj ekipa kriznega centra z enoletnim zamikom vendarle tudi uradno odprla vrata na novi lokaciji.
Prostor za enajst mladih v stiski
Če je bilo v najemniških prostorih v Ravbarjevi ulici prostora za šest postelj in še šest pomožnih ležišč, imajo sodelavci in varovanci kriznega centra sedaj na voljo okoli 360 kvadratnih metrov v lastni stavbi v Podmilščakovi ulici, kjer je do lani deloval bežigrajski center za socialno delo. Za obnovo prostorov so na ministrstvu odšteli nekaj več kot 165.000 evrov, medtem ko je denar za notranjo opremo v vrednosti skoraj 46 tisočakov prispevala dobrodelna Fundacija Danila Türka.
V zgornjem nadstropju hiše so tri dvoposteljne in ena enoposteljna soba za deklice, v pritličju je soba za razgovore, v kletnih prostorih pa lahko bivajo trije fantje. Hkrati lahko v centru stanuje enajst otrok, saj so v sklopu prenove uredili tudi sobo, kjer lahko biva ena gibalno ovirana oseba. »Smo pa prilagodljivi glede na to, koliko deklic in dečkov sočasno biva v centru,« pojasnjuje vodja ljubljanskega kriznega centra Perica Radonjič.
»V okviru centra je predviden tudi apartma za podporo mladostnikom pri vstopu v samostojno življenje po odhodu iz vzgojnih zavodov oziroma zaključenem rejništvu. Po končanem bivanju v zavodih ali drugih tovrstnih ustanovah se namreč številni ne morejo vrniti k svojim družinam, saj bi lahko ponovno prevzeli slabe vzorce, pred katerimi smo jih zaščitili,« o načrtovanem pilotnem projektu, za katerega pa je treba še zagotoviti denar, pove direktor bežigrajskega centra za socialno delo Matej Križanič, ki upa, da bodo projekt samostojne bivalne enote lahko kmalu tudi uresničili.
Zatočišče poišče več deklet
Tudi ko je januarja 1995 krizni center za mlade v Ljubljani prvič odprl svoja vrata mladostnikom v stiski, je bil projekt zastavljen kot poskusno delovanje centra za nadaljnjih pet let. A še preden se je testno obdobje pilotnemu projektu izteklo, so se že začeli ustanavljati krizni centri za mlade na drugih koncih Slovenije, saj so že takrat, kot je pojasnil Radonjič, »prepoznali potrebo po tovrstnih ustanovah«. Zdaj se mladostniki, stari od šest do osemnajst, izjemoma pa tudi do 21 let, po pomoč obrnejo na devet kriznih centrov, medtem ko je krizni center v Grosupljem namenjen otrokom do šestega leta starosti.
»K nam se letno zateče okoli sedemdeset otrok, med katerimi prevladujejo dekleta, stara med 14 in 18 let. Verjetno ta lažje poiščejo pomoč in priznajo stisko kot fantje,« pojasnjuje vodja ljubljanskega centra in dodaja, da se je s krizo število varovancev v domu občutno povečalo. Leta 2010 so tako imeli 880 nočitev, med katerimi je bilo 85 deklet in 21 fantov, leto kasneje pa kar 925 nočitev. Lani so v centru našteli 662 nočitev.
Radonjič ob tem še zagotavlja, da novi prostori zadostujejo in bodo v centru tako še naprej lahko sprejeli vse mladostnike v ljubljanski regiji in njeni okolici, ki se k njim zatečejo po zatočišče in strokovno pomoč: »Kar polovica otrok se namreč že kmalu po pogovoru v centru odloči, da se bo vrnila domov.«
