Kolesarska steza, ki se bo v prihodnje imenovala Kolesarska pot pionirske železnice, se na križišču Ceste VI in Ceste XIX v Rožni dolini odcepi proti živalskemu vrtu in se vzporedno z Večno potjo vije vse do križišča s Koseško cesto. Po trasi današnje asfaltirane steze, ki dobro služi številnim kolesarjem in tudi nekaterim rekreativnim tekačem, je bil namreč med letoma 1948 in 1954 speljan odsek ljubljanske pionirske železnice.
Ob stezi že pet obeležij
Pred 66 leti, natančneje 13. junija 1948, je slabe štiri kilometre dolgo pot med Vičem in Podutikom prvič povezal pionirski vlakec, ki so ga upravljali pionirji med desetim in petnajstim letom starosti in se s tem izobraževali za delo na železnici. Modra parna lokomotiva je vlekla en poštni in pet potniških vagonov, na katere se je hkrati lahko vkrcalo okoli 230 ljudi, potniki pa so lahko vstopali in izstopali na treh postajah: TV-15 na Viču, Jelenov Žleb v bližini današnjega križišča Koseške ceste in Večne poti ter Trnovski gozd v Podutiku. »Vstajal sem ob treh zjutraj in se s kolesom odpravil do postaje TV-15, kjer je bila tudi kurilnica. En teden sem bil kurjač, en teden strojevodja,« je spomine na pionirsko delo obudil nekdanji pionir železničar Martin Matko, ki se svojih časov na pionirskem vlakcu še danes spominja z nasmehom na obrazu. »Ko zaslišim parno lokomotivo, se mi naježi koža. Železnica ti pride v kri in spomini ne zbledijo,« dodaja Matko, ki se s sopionirji sreča vsaj trikrat na leto.
Že lani so pionirji železničarji zato v želji, da bi spomin na progo ostal, v sodelovanju z ljubljansko mestno občino ob nekdanji trasi postavili pet obeležij, na katerih je ob spominskem napisu tudi pet fotografij iz časov delovanja pionirske proge. Spominske table na nekdanjo traso tako spominjajo ob leseni brvi čez Glinščico v Rožni dolini, pri parkirišču nasproti glavnega vhoda v ljubljanski živalski vrt, na križišču Večne poti in Ceste na Brdo, v bližini nekdanje vmesne postaje Jelenov Žleb na Koseški cesti ter ob Koseškem bajerju. »S tem smo dokončno dosegli, da se bodo vsi, ki bodo brali naša obeležja, bodisi spominjali, da so bili na naši pionirski progi, bodisi se vozili z njo ali pa jo obiskali kot del šolskega izleta,« je ob lanskoletnem 65. jubileju zapisala nekdanja pionirka železničarka Fani Rižnar.
Po poti pionirjev železničarjev
Na minuli seji mestnega sveta pa so ljubljanski svetniki naredili še korak bliže temu, da spomin na pionirsko progo ne bi zbledel. Iz osnutka odloka, ki ga je pripravila občinska komisija za poimenovanje naselij in ulic, je namreč razvidno, da bodo odsek steze med Rožno dolino in Kosezami poimenovali Kolesarska pot pionirske železnice, za kar si že nekaj časa prizadevajo tudi v Turističnem društvu Koseze. »Pobudo za poimenovanje kolesarske steze sta že pred približno dvema letoma podala tako naše društvo kot tudi skupina nekdanjih pionirjev železničarjev,« je v imenu društva pojasnil Venčeslav Thaler in dodal, da želijo s tem obuditi spomin na nekdanjo progo: »Le redko kdo se zaveda, da je bila ta danes priljubljena kolesarska steza prva v Sloveniji in da so jo lahko uredili prav zaradi pionirske železnice. Gre namreč za opuščen nasip proge, ki so ga pred dobrimi štiridesetimi leti pametno izkoristili ter z asfaltno prevleko naredili prijetno kolesarsko pot in hkrati Koseze približali Viču.«
