V Knjižnici Otona Župančiča in Knjižnici Šiška, največjih enotah Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), zabeležijo tudi po 2000 obiskovalcev na dan. Vedno večji delež si ne pride le izposodit gradiva, ampak knjižnico uporabljajo tudi za študij, za branje, za brskanje po spletu, tako da je, kot pravi direktorica MKL Jelka Gazvoda, pravzaprav že sam prostor storitev. Na voljo je brezplačno in vsem, ne le članom. »Naš cilj je, da bi bile knjižnice za občane tako imenovani tretji prostor, kamor gredo, kadar niso v službi ali doma, žal pa v njih ni dovolj prostora, da bi uredili še kavarnice,« dodaja direktorica največje slovenske splošne knjižnice s skoraj dvema milijonoma obiskovalcev na leto.
Vlogo knjižnice kot prostora za učenje in preživljanje prostega časa v tem ljubljanskem javnem zavodu krepijo tudi s številnimi dogodki, od literarnih večerov, bralnih skupin, predavanj, filmskih projekcij do delavnic, predstav in jezikovnih tečajev. Na leto jih je v povprečju kar okoli 2000 in vsi so brezplačni. »Mnogi med njimi so namenjeni temu, da ljudje preverijo, ali so jim določene vsebine všeč, in se nato res vpišejo v neko formalno izobraževanje, ali pa gre za aktivnosti, ki jih drugje ne ponujajo,« pojasnjuje Gazvodova. Zelo priljubljena je denimo delavnica, kako dokončati diplomsko nalogo, dobro sta obiskana pisanje literature in hitro branje, vedno pa je vsaka dejavnost povezana z uporabo knjižnice. »Prej ali slej vsak pride do knjižne police,« je prepričana direktorica, ki daje velik poudarek vseživljenjskemu učenju, v okviru katerega delujejo borza dela, borza znanja, središče za samostojno učenje in učni center za knjižničarje.
Pri širitvah zelo omejeni
Knjižnice so tako pomembno stičišče lokalne skupnosti, sploh v okoljih, kjer ni drugih kulturnih ustanov. »Pravi pomen splošnih knjižnic kot ene najboljših javnih služb v državi potrjuje tudi to, da se ljudem zdijo same po sebi umevne – dokler jih ne poskusiš zapreti,« ocenjuje Gazvodova. Lani so v MKL želeli ukiniti nekaj postajališč Potujoče knjižnice, ki se je prvič podala na pot leta 1974, in naleteli na nepričakovano burne odzive uporabnikov. So pa na drugi strani z začetkom letošnjega leta zaradi dotrajanosti prostora in opreme vseeno zaprli 50 kvadratnih metrov veliko Knjižnico Brdo. Namesto drage posodobitve so uporabnike preusmerili v Knjižnico Grba in vzpostavili dodatno postajališče Potujoče knjižnice. »Na tem območju bo treba v naslednjih desetih letih zagotovo poiskati še kakšno drugo možnost, saj je Knjižnica Grba tudi že premajhna, v okolici pa se bodo gradile še nove soseske,« razmišlja direktorica MKL.
Skupno knjižnice, združene v MKL, sicer premorejo okoli 18.000 kvadratnih metrov prostora, vendar kljub temu številne med njimi pri razvoju omejuje prostorska stiska. A ker so večinoma v stavbah, ki so večnamenske, so pri širitvi zelo omejeni. »Kjer je mreža dovolj gosta, so lahko knjižnice majhne, če pa mreža ni dovolj razvejana, pa ni dovolj velike razporeditve uporabnikov in so knjižnice preobremenjene,« ponazori Gazvodova. Ena izmed takšnih, ki pokajo po šivih, je tudi Knjižnica Jožeta Mazovca v stavbi Španskih borcev. Velika je okoli 580 kvadratnih metrov, kot območna enota pa bi jih potrebovala vsaj 1000. Po veljavni strategiji razvoja kulture v občini je zanjo sicer predvidena prenova, a na občini priznavajo, da so novi prostori boljša rešitev, zato naj bi bili prioriteta v kulturni strategiji 2016–2019.
Modernizacija knjižničnih prostorov je seveda tesno povezana s proračunskimi možnostmi ljubljanske mestne občine. Za zdaj so uspeli zagotoviti, da sta se začeli prenovi Knjižnice Šentvid, ki je znova odprla vrata včeraj, in Knjižnice Savsko naselje, ki bo spet dostopna konec poletja. Kako pa je z načrti za nove knjižnice? Prvo napovedujejo v Zalogu, kjer bo precej večja knjižnica od sedanje zgrajena v okviru javno-zasebnega partnerstva občine in podjetja Spar, naslednja pa bi lahko v nekaj letih zrasla po enakem principu v Šmartnem pod Šmarno goro. Tam naj bi pridobili novo enoto in jo združili s knjižnico v Gameljnah, mrežo pa bi se dalo dopolniti tudi drugod v mestu, povzame direktorica.
Opominjajo na starejšo literaturo
Koliko pa Ljubljančani sploh berejo? Včlanjena je četrtina prebivalcev prestolnice in kljub veliki konkurenci drugih medijev smo optimisti, pravi Gazvoda, saj raziskave kažejo, da knjižnice uporablja še enkrat toliko ljudi, ki pa uradno niso člani. Izposoja je že nekaj let na enakem nivoju, le lani je upadla za odstotek, ker sta bili konec leta zaradi prenove zaprti dve knjižnici. Največ si izposojajo zaposleni, sledijo osnovnošolci, študenti in upokojenci, vendar v MKL opozarjajo, da so ti podatki zelo relativni, saj lahko na primer na otrokovo izkaznico vzame gradivo zase tudi mama, njen roman pa nato prebereta še drugi otrok ali mož in je tako doseg knjige veliko večji od enkratne izposoje.
Pri izbiri gradiva opažajo, da je mnogim uporabnikom zelo blizu neposredna izkušnja tipa »če je všeč mojemu prijatelju, bo tudi meni«, in tako je v čakalni vrsti za Erosov roman Psi na primer 49 bralcev. Pogost pojav je tudi, da svoje branje iščejo na kupu pravkar vrnjenih knjig, medtem ko knjižničarji vlagajo veliko truda v aktiviranje starejšega, a kakovostnega gradiva. Z izločanjem zastarelega in neaktualnega gradiva, da so police bolj pregledne, z literarnimi večeri, s projektom Mesto bere in podobno. Če tega ne bi počeli, mnoge knjige cenjenih, vendar nekoliko pozabljenih avtorjev ne bi bile v izposoji v tolikšni meri.
Za prihodnje leto pa v MKL napovedujejo še večje približanje uporabnikom, saj bodo lahko izposojeno gradivo vrnili v kateri koli enoti, ne le tam, kjer so si ga izposodili. Do tega jih loči še oprema zadnje tretjine (pol milijona) gradiva, da bo vsaka knjiga ločljiva od druge, potem pa se bodo spopadli še z logističnim delom projekta.