Pokopališče v Sostrem se že resno sooča s stisko s prostorom. Že konec lanskega leta so nam na ljubljanski mestni občini posredovali podatek, da je na tem pokopališču 1165 grobov, od tega pa je bilo prostih le še 45 žarnih grobov. V Sostrem sicer opravijo v povprečju 40 pogrebov na leto, še več pa o kritičnosti položaja pove podatek, koliko jih je bilo že letos. »V ponedeljek bo potekal že osemnajsti pogreb letos,« navaja predsednik četrtne skupnosti Sostro Janez Moškrič. Prostorski načrt za širitev pokopališča bodo mestni svetniki obravnavali na aprilski seji, potem pa bi morala že kmalu slediti tudi gradnja.
Sostrsko pokopališče je eno od centralnih pokopališč v ljubljanski občini, a na njem sploh ni prave mrliške vežice. Kot poslovilni prostor z dovoljenjem tamkajšnje župnije ob pogrebu uporabljajo večjo izmed dveh majhnih sobic za kapelico. »Obstoječe pokopališče je v zahodnem delu območja skoraj v celoti zapolnjeno in nima primernih poslovilnih in servisnih prostorov, poslovilne poti ter zunanje poslovilne ploščadi,« so realni tudi na občini, kjer so šele lani naročili posodobitev veljavnega odloka iz leta 1992, ker njegova določila ne ustrezajo današnjim potrebam.
Dosegli kompromis
Ureditveni načrt je Ljubljanski urbanistični zavod izdelal že leta 1991, lani pa so ga arhitekti biroja Šabec-Kalan-Šabec spremenili, saj po starem denimo ne bi bilo mogoče zagotoviti želenega razmerja med številom klasičnih in žarnih grobov, tehnično zahtevane širine poti med grobovi, primernih mest za namestitev zabojnikov za odpadke, normativnega števila parkirnih mest za avtomobile in kolesa ter podobnega.
Septembra so z novim načrtom seznanili krajane, ki pa so podali številne pripombe z uporabniškega vidika. Najbolj so se razburili, ker sta bili v načrtu predvideni dve ločeni poslovilni vežici, s tem, da bi bila druga zgrajena šele v drugi fazi širitve, za katero še ni znano, ali bo sploh kdaj sledila. Glede na potrebe bi takoj potrebovali dve vežici, saj pogosto potekata dva pogreba na isti dan. Njihov argument je pretehtal in zgradili naj bi večji poslovilni objekt, v katerem bo mogoče urediti eno ali dve vežici, še vedno pa bodo lahko uporabljali tudi kapelo sv. Mihaela.
»Bližnji stanovalci in lastniki kmetijskih zemljišč zelo negodujejo, ker so vozila v času pogrebov parkirana povsod – na njivi, cesti, zasebnih dvoriščih in vrtovih, tako da imajo onemogočen dostop do doma,« so se še pritožili v svetu četrtne skupnosti Sostro. Prav tako opozarjajo, da obstoječe parkirišče pri Osnovni šoli Sostro ne zadostuje niti za potrebe šole, kaj šele, ko so hkrati pogrebi in roditeljski sestanki. Z gradnjo velikega novega parkirišča bi lahko ubili dve muhi na en mah, je prepričan Moškrič, a žal ne bo tako. Na vzhodnem delu naj bi nekaj prostora zavzel suhi zadrževalnik kot obvezen protipoplavni ukrep, na severni strani pokopališča pa ni mogoče urediti večjega števila parkirnih mest, saj meji na najboljša kmetijska zemljišča. Po obeh fazah bodo sicer zadostili uradnim normativom, saj bodo na 1815 novih grobnih polj uredili 62 parkirnih mest – a v prvi fazi jih bodo v Sostrem pridobili le 23.
Kdaj bo druga faza?
»Sicer bolj lovijo zadnje roke, vendar se pri tem projektu vsaj nekaj premika,« pravi Moškrič in upa, da bodo res začeli graditi še letos. Prva faza bo obsegala več kot 9000 kvadratnih metov površine, ki jo je občina odkupila lani, in glede na to, da je večja od obstoječega pokopališča, ki je služilo okoli 80 let, bi lahko širitev zadoščala za vsaj pol stoletja, vendar bo velik del obsegal drevored, grobnih polj naj bi v treh etapah prve faze dobili le 675. Skupno naj bi jih bilo na koncu 1815, celotno pokopališče z obstoječim pa bi lahko obsegalo 42.271 kvadratnih metrov.
