Kakovost sadja in zelenjave, ki ju v vrtcih in šolah strežejo otrokom, je dobra, so pokazali rezultati poostrenega nadzora nad kakovostjo, označevanjem in poreklom teh živil. Generalna direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Vida Čadonič Špelič je vesela teh rezultatov, a je opozorila, da so inšpektorji v 37 vrtcih in šolah, ki so jih obiskali v okviru prvega poostrenega nadzora, odkar je nadzor nad varnostjo hrane prešel pod njihovo pristojnost, odkrili precej nepravilnosti pri označevanju in poreklu sadja in zelenjave.
Če ni oznake porekla, ne kupujte
»Pregledano sadje in zelenjava nista imela nikakršnih označb ali so bile te le v tujem jeziku ali pa ni bil naveden izvor proizvoda,« je Čadonič-Špeličeva naštela le nekatere pomanjkljivosti, ki so jih odkrili inšpektorji. Napovedala je, da bodo poostrene nadzore nadaljevali tudi na drugih šolah. »Ne smemo se pustiti goljufati. Biti morate tečni in za svoj denar zahtevati, da dobavitelji spoštujejo zakonodajo in ustrezno označijo svoje izdelke,« je predstavnikom slovenskih šol na nacionalnem strokovnem posvetu zavoda za šolstvo z naslovom Modeli izboljšanja kakovosti organizacije šolske prehrane svetovala Čadonič-Špeličeva. Če dobavitelji zakonodaje ne spoštujejo, Čadonič-Špeličeva odsvetuje nakup pri teh dobaviteljih: »Za vsako vrečo krompirja v šolski kuhinji moramo vedeti, od kod je. Tako lahko v primeru kakšnega problema ugotovimo, od kod je določena hrana prišla, in preprečimo, da ponovno pride v naše vrtce in šole.«
Vzgajanje sadja in zelenjave ter ponekod tudi pridelava medu na šolah sta sprožila pomisleke, ali lahko ti pridelki romajo v šolske kuhinje. Čadonič-Špeličeva je potrdila, da smejo uporabiti tudi ta živila, a morajo pri tem spoštovati zakonodajo. To med drugim pomeni, da se morajo vrtci in šole, ki sami pridelujejo kakšno živilo, na upravi za varno hrano registrirati in živila, ki jih pridelajo na šoli, ustrezno označiti ter navesti poreklo.
Odkup od lokalnih pridelovalcev
Ker v mnogih šolah želijo sadje in zelenjavo kupovati tudi pri lokalnih kmetih, je predstavnike šol zanimalo, kako naj to storijo in pri tem ne kršijo zakonodaje o javnem naročanju. Tomo Audič z ministrstva za kmetijstvo in okolje je razložil, da morajo šole pri pripravi javnih naročil za prehrano čim bolj razčleniti sklope posameznih živil. Čim bolj bodo podrobni posamezni sklopi živil, tem nižja bo njihova vrednost in šole bodo lahko posamezne sklope oddale neposredno proizvajalcem, je razložil Audič in hkrati opozoril na zakonske omejitve.
Šole namreč lahko javno naročilo za določene sklope živil oddajo neposredno le, če delež tako dodeljenih poslov ne presega 20 odstotkov ocenjene vrednosti celotnega javnega naročila za živila in če skupna vrednost teh poslov ne presega vrednosti 80.000 evrov brez davka na dodano vrednost.
