Ljubljansko rolkarsko sceno in zagovornike odprte rabe javnega prostora so pred kratkim razburile ovire, tako imenovani skejt stoperji, ki jih je ministrstvo za kulturo namestilo na stekleni kupoli na Muzejski ploščadi nad pisarnami Slovenske kinoteke.
V društvu Prostorož prek spleta opozarjajo, da je ta ploščad postala živahen in zanimiv javni prostor tudi zaradi rolkarjev. Pravijo, da so z ministrstvom iskali dogovor, da bi na ploščadi postavili posebej zanje namenjene objekte, a so potem ukrepali ravno v nasprotno smer: »Razočarani smo, da so se na ministrstvu odločili, da želijo skupino aktivnih uporabnikov izključiti s ploščadi.«
Poteza ministrstva je tudi sicer sprožila val ogorčenja med ljubljanskimi rolkarji, ki opozarjajo na zapiranje javnega prostora. »Stoperje so nastavili zato, ker naj bi motili delo v prostorih pod oknom. Menim pa, da so jih postavili zato, ker nimajo spoštovanja za našo vse bolj razširjeno kulturo,« je komentiral rolkar Luka Pečar Pahor.
Za 5000 evrov škode
Na ministrstvu pa so razložili, da so ovire namestili zaradi poškodovanih kovinskih robnikov na kupoli, zaradi česar je zamakalo v prostore Slovenske kinoteke. Steklo je vsaj enkrat tudi počilo. Stroškov za popravilo je bilo doslej že za pet tisočakov. Pokanje kamnitih plošč, stekel in obrob na ploščadi se še vedno nadaljuje.
Odzive smo preverili tudi pri zaposlenih v muzejih ob ploščadi. »Podpiram skejtersko kulturo in veseli me, da je na trgu bolj živo. A vseeno bi lahko bolj pazili na obiskovalce in trg. Počilo je kar nekaj kamnitih plošč, tudi stekel, zjutraj moramo pospravljati nesnago za njimi, kdaj se tudi zgodi, da bi lahko nepazljiva rolkarja trčila. Ne razumem niti, zakaj ministrstvo sredstev, ki jih zdaj vlagajo v popravila in sanacijo, ne vloži raje v skejterske objekte,« je povedal sogovornik, ki je želel ostati neimenovan.
Rolkarji se sicer otepajo odgovornosti za nastalo škodo. »Nismo vandali, ki namerno povzročajo škodo na javnih ali zasebnih površinah. Ker smo bili okrivljeni uničevanja in motenja miru, smo se povezali in želeli skupaj doseči, da bi na ploščadi postavili za nas primerne objekte,« je pojasnil Pečar Pahor in dodal, da so bili v stikih z ljudmi, ki so stalno v okolici ploščadi, na žalost pa beseda ni nikoli segla do ministrstva za kulturo ali do mestne občine. Na ministrstvu trdijo, da se z rolkarji pogovarjajo prek koordinacijskega odbora muzejske ploščadi. Menda je dialog pozitiven, rolkarji so sami ponudili nekaj rešitev po evropskem zgledu. Dodajajo, da so preučili možnost, da bi na ploščadi postavili rolkarski park, a so morali od tega odstopiti zaradi ovir v prostoru in pomanjkanja denarja.
»Projektant ploščadi meni, da tovrsten program v prostor ne sodi, saj je bila ploščad že od začetka zasnovana z namenom ustvariti kulturni prostor muzejev in knjižnice. Za postavitev resnejšega parka na ploščadi žal ni prostora, saj je po obodu predvidena požarna pot, ki mora ostati prosta in nezasedena. To pa omeji razpoložljiv prostor na ozke pasove ob objektih. Na voljo ostaja sicer prost pas med svetlobniki, kjer pa je predvidena postavitev pergole, postavitev klančine pa jih lahko ogrozi, za kar ministrstvo ne more prevzeti odgovornosti,« so pojasnili. Dodali so še, da so naklonjeni ureditvi rolkerskih objektov in bodo v prihodnje skušali najti ustrezno rešitev, ki bo preprečila nastajanje nove škode, obenem pa omogočala rolkanje.
Ovire ne bodo veliko spremenile
Medtem so rolkarji že nekoliko obupali nad rešitvijo težave. »Do večjih sprememb v mestu lahko pride takrat, ko bomo dobili glavnemu mestu primeren rolkarski park. Še vedno pa je treba vedeti, da se je skejterska kultura razvila na ulici in bo tam tudi ostala,« je razložil Pečar Pahor. Pravi, da nameščanje ovir ni rešitev, kar se je izkazalo tudi na med rolkarji priljubljenem Trgu republike: »Tam se ni veliko spremenilo in zdi se mi, da se tudi pri muzeju ne bo.« Na vprašanje, koliko odgovornosti s seboj prinaša uporaba javnega prostora in ali je mogoče, da bi tudi oni preprečili škodo ali jo pomagali sanirati, se je nekoliko izmaknil: »Seveda to zahteva odgovornost. Noben skejter si ne želi, da bi nastala škoda na javnih ali zasebnih površinah, saj s tem postanejo neuporabne za vse, predvsem za nas.«
