Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) in Kapitalska družba (Kad) ponovno poskušata skupaj prodati svoja poslovna deleža v družbi Gospodarsko razstavišče. Potencialne ponudnike sta pozvali, naj jima do 30. maja posredujejo nezavezujoče ponudbe s ponujeno ceno za 30,7 odstotka družbe ter način in rok plačila kupnine. Po pregledu ponudb bosta DSU in Kad izbrane ponudnike povabila k oddaji zavezujočih ponudb in se nato odločila, komu (če sploh komu) bosta svoj delež prodala.
A glede na izkušnje iz preteklosti ni verjeti, da bi se kupci tepli za 30-odstotni delež v Gospodarskem razstavišču. Interes je do zdaj potrdil le župan Zoran Janković, ki je za časnik Finance izjavil, da bi občina poslovni delež Kada in DSU kupila le, če bi bila cena ugodna. Včeraj na občini niso potrdili, da bodo ponudbo oddali, niti niso pojasnili, zakaj jih zanima nakup še tega, približno tretjinskega deleža Gospodarskega razstavišča. Dejali so le, da bodo svojo odločitev pravočasno sporočili.
Ljubljanska občina je že zdaj največja lastnica Gospodarskega razstavišča, saj njen poslovni delež znaša skoraj 70 odstotkov. Ob tem velja omeniti, da ima občina v nadzornem svetu tri od štirih članov. Poleg direktorice Javnega Holdinga Ljubljana Zdenke Grozde, ki jo župan Janković velikokrat izpostavi kot najboljšo direktorico, sta občinska nadzornika še Mateja Avbelj Valentan, Jankovićeva sodelavka v Mercatorju in trenutno direktorica javnega zavoda Ljubljanski grad, in Jankovićev svetnik Bojan Albreht, sicer predsednik uprave in 55-odstotni lastnik Zlatarne Celje. Četrta nadzornica je Goranka Volf iz Kada.
Gospodarsko razstavišče po besedah njegovega direktorja Iztoka Bricla trenutno posluje stabilno. »Lansko leto smo že tretje zapored zaključili z dobičkom, ki je bil sicer majhen, a v primerjavi z izgubami v letih od 2005 do 2010 je to napredek,« je pojasnil Bricl. Tudi glede na gospodarsko situacijo se Briclu lanskoletni dobiček v višini 15.000 evrov zdi uspeh. »Zadnja leta so v gospodarstvu slabe razmere, mi pa živimo od gospodarskih družb, zato je nerealno pričakovati boljši uspeh«. Direktor je priznal, da družbo obremenjujejo dolgovi iz časa prenove objektov Gospodarskega razstavišča. »Takrat so porabili veliko denarja, zato je družba še danes zadolžena,« je dejal Bricl, ki meni, da prodaja deleža Kada in DSU na poslovanje Gospodarskega razstavišča ne bo imela nikakršnega vpliva.
Kratkoročne in dolgoročne dolgove, ki jih ima družba po Briclovih podatkih za približno devet milijonov evrov, bi Gospodarsko razstavišče sicer lahko pokrilo s prodajo dveh gradbenih parcel na Brdu v bližini Tehnološkega parka, ki jih prodajajo za 3 in 7,5 milijona evrov. Za večje, na katerem je dovoljena gradnja 120 stanovanj, je Gospodarsko razstavišče pripravilo tudi projekt in že pridobilo gradbeno dovoljenje, a kupca ne najdejo. »V današnjih razmerah je težko pričakovati, da bi si slovenska gradbena podjetja lahko privoščila takšno investicijo,« je bil realen Bricl. »Pogovarjali smo se tudi s tujimi investitorji, ponudbo smo dali republiškemu stanovanjskemu skladu, a interesa žal ni bilo,« je dodal direktor.