Prestolnica je v zlatih časih kina beležila tudi do štiri milijone obiskovalcev kinodvoran na leto, pred tremi leti pa padla že pod milijon in še naprej pada. A medtem raste obisk art kinematografov – Cankarjevega doma in Kinodvora, slednjemu naj bi celo zmanjkovalo prostora. Tudi Art kino mreža Slovenije je imela lani ob kar 14-odstotnem padcu na ravni Slovenije 10-odstotno rast obiska, prav tako pa se je kar podvojilo občinstvo slovenskih filmov. Glede na to lahko sklepamo o slabih rezultatih multipleksov, v Ljubljani predvsem Koloseja, ki bo kmalu dobil še konkurenco v Cineplexxu.

Damijan Vinter, nekdanji programski vodja Kinematografov Maribor in mariborskega Koloseja, razlaga, da je spremenjeno razmerje med komercialnim in art filmom, ki se primerljivo odraža tudi v svetovnem pogledu, posledica več faktorjev. Našteva upadanje kakovosti komercialne produkcije, razvrednotenje ogleda filma v multipleksih, kjer več vlagajo v vzporedno zabavo, ki odvrača pozornost od samega filma, piratske oglede na številnih novih medijih in ozaveščanje gledalcev, ki iščejo drugačnost in umetniško vrednost. »Zato se zmanjšuje zanimanje za komercialni program, vzporedno s tem pa se oblikuje vedno bolj zvesto art občinstvo. Če govorimo o tovrstnem trendu, potem art film dejansko premaguje hollywoodski komercialni film, glede na komercialni učinek in skupno število gledalcev pa nikakor in ga tudi ne bo, saj je prav bistvo komercialnega filma v množičnosti, umetniškega pa v ozki profiliranosti gledalcev in ohranjanju kina kot umetnosti,« je pojasnil.

V Ljubljani le še 43 ljudi na predstavo

Vinter je predvsem do Koloseja zelo oster in pravi, da se ni znašel v težavah zaradi padca obiska, ampak zaradi neprimerne poslovne politike, ki ne temelji na dolgoročnem poslovanju v branži, temveč izčrpavanju podjetij zaradi osebnih interesov. »To se je kmalu začelo kazati v zastareli tehniki, neurejenosti objekta in slabi programski ponudbi, ki so tudi ključni razlogi za padec obiska. Po drugi strani je Kinodvor svetel primer povsem nasprotnega delovanja, zaradi česar rasteta njegova obiskanost in priljubljenost,« je razložil. Vinter vidi problem tudi v pomanjkanju kulture gledanja pri nekaterih obiskovalcih kino centrov, saj ne pridejo tja v prvi vrsti na film, ampak po zabavo, na hrano in pijačo, s tem pa motijo druge. Dodaten udarec Koloseju je v zadnjem času zadal še spor z distributerjem Blitz, zaradi česar so se velike uspešnice, kot sta Medzvezdje in Hobit, preselile v Cankarjev dom. V podjetju nam v tednu dni niso postregli s svojimi podatki obiska in pogledom na stanje, prav tako pa ne dovolijo drugim, da bi podatke o obisku dali v javnost.

Povprečno predstavo v Ljubljani si je sicer leta 2012 ogledalo le še 43 obiskovalcev, tri leta prej pa 55, povprečen Ljubljančan si ogleda le še tri predstave na leto, prej pa si je štiri. Na slovenski ravni je lani kino obiskalo 2,3 milijona ljudi, kar 14 odstotkov manj kot leto prej, padec obiska pa poznavalci napovedujejo tudi v letošnjem letu. Vinter zato tudi za art kino ne napoveduje rožnate prihodnosti: »Ni razloga za kakšno večje veselje, ker je obstoj art kina in sorodnih kulturnih ustanov povezan z javnimi viri financiranja in nikoli ne bo rentabilen tako kot pri komercialnih ponudnikih. Prelom je torej zgolj navidezen, saj se bo navdušenje predvidoma kaj kmalu končalo na temeljih krute, zgrešene ekonomske logike in zmaterializiranega ter v evropskem pogledu vedno bolj ekonomsko osiromašenega gledalca.«

Ideja o art minipleksu še živi

Tjaša Smrekar iz Mestnega kina Kinodvor po drugi strani razlaga, da so prišli do točke, ko obisk že težko raste, saj so omejeni z eno dvorano z 200 sedeži in majhno dvorano za le 25 obiskovalcev. »Pokažemo lahko le pet filmov na dan, kar je absolutno premalo glede na količino programa, ki je na voljo. To je velika omejitev, saj je dvorana večinoma polna in obisk narašča,« je povedala. Smrekarjeva uspeh pripisuje temu, da gledalci od kina zahtevajo več kot le gledanje filma, za kar si v Kinodvoru prizadevajo z izobraževanjem, gosti ob projekcijah, festivali in otroškim programom. »Filmska izkušnja mora biti na čim višjem nivoju. Neprestano je treba delati in graditi,« je nadaljevala. Meni, da mesto mora imeti tako mestno kinodvorano z zahtevnejšim programom kot komercialni kino. Večina občinstva namreč obiskuje oboje, so ugotovili z raziskavo. Zaradi vedno bolj omejenih zmogljivosti je v Kinodvoru še vedno živa ideja o odprtju minipleksa s tremi dvoranami v podhodu Ajdovščina. »Župan ga je znova vključil v svoj program kulture, zgodba je aktualna in se dela na njej,« je pojasnila.

Na vstop na zahteven kinematografski trg v Ljubljani se pripravlja tudi Cineplexx, kar naj bi se zgodilo v letu do letu in pol. Po njihovih podatkih so lani že brez prestolnice beležili okrog milijon obiskovalcev, kar pomeni, da so po obisku že poravnani s Kolosejem. Padanja obiska v slovenskih kinih se ne bojijo, pravi Jerneja Jakopič iz Cineplexxa. »Upamo, da bomo s tehnično dovršenostjo in dodatnimi dogodki, kot so prenosi opere in festival Filmomanija, in seveda najbolj aktualnimi uspešnicami ta padec zajezili ali trend celo obrnili. Naša prednost je, da se lastniki ukvarjajo samo s kinom in se lahko pohvalimo s strokovnim in kakovostnim kadrom,« je sklenila.

Kinematografi