Potem ko je ob oktobrskih katastrofalnih poplavah plavala tako rekoč vsa okolica novih fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo ter računalništvo, se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je tako pomembna izobraževalna in znanstvenoraziskovalna institucija vzniknila na poplavno ogroženem območju.

To smo vprašali pristojne na Agenciji RS za okolje (Arso), kjer so julija 2009 izdali vodno soglasje za omenjeno gradnjo, letos pa vztrajajo, da je gradnja izobraževalnih ustanov – kakršna je denimo načrtovani kampus Univerze Nova Gorica v Vipavi – na poplavnih območjih prepovedana. »Vloga za izdajo vodnega soglasja za gradnjo FKKT in FRI je bila podana pred uveljavitvijo uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, zato se je obravnavala po prej uveljavljenih predpisih,« nam je pojasnila Verica Vogrinčič.

Hoteli prepovedani, šole pogojno dovoljene

Uredba, ki je bila sprejeta septembra 2008, namreč tudi na območjih majhne poplavne ogroženosti prepoveduje »dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja večjega števila ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (na primer: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže)«. Res pa je, da je – načeloma prepovedana – gradnja stavb, namenjenih izobraževanju in znanstvenoraziskovalni dejavnosti, na takšnih srednje ogroženih območjih dovoljena, če gre za območje »strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bistven«. Za primerjavo dodajmo, da hotelov niti z »omilitvenimi ukrepi« na srednje ogroženih območjih ni dovoljeno graditi.

Kljub temu da Glinščica vsakih pet do deset let poplavlja, je tam v skladu s pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo uredbe o gradnji na poplavno ogroženih območjih, zrasla stomilijonska novogradnja, ki jo je z 88 milijoni evrov sofinanciral evropski sklad za regionalni razvoj in v katero se je oktobra letos naselilo okoli tri tisoč študentov kemije in računalništva. Za zaščito pred poplavami so objekt zgolj postavili na meter visok nasip in izkopali dva manjša zadrževalnika padavinskih voda, v polkletno etažo so postavili parkirne in del tehničnih prostorov, laboratorije in predavalnice pa dvignili nad raven terena.

»Če bi vlogo presojali po uveljavitvi uredbe, ta objekt ne bi smel biti zgrajen, razen če bi pred tem izvedli celovite protipoplavne ukrepe, konkretno načrtovani suhi zadrževalnik na Brdnikovi,« se strinja tudi strokovnjak za poplavno varnost Rok Fazarinc. Nadvišanje vsekakor ne bi bilo dovolj. »Sam v skladu s strokovno presojo tudi sicer ne bi tja umeščal tovrstnih objektov, saj je v tehnološkem parku še dovolj prostora. A zdi se, da se je nekoliko mudilo, ker je bilo v ozadju precej evropskih sredstev,« dodaja Fazarinc.

MOL: Obvezno zgraditi zadrževalnik

Na to navsezadnje kaže tudi dejstvo, da je investitor, Univerza v Ljubljani, vložil na Arso vlogo za pridobitev vodnega soglasja samo dobra dva meseca pred sprejetjem omenjene uredbe. Pooblaščenka univerze je nato očitno nepopolno vlogo dopolnjevala še skoraj leto dni, dokler 1. julija 2009, slabo leto po uveljavitvi uredbe, Arso ni izdal soglasja – v skladu s »starimi« pravili.

Na Mestni občini Ljubljana so že v leta 2004 sprejetem odloku o zazidalnem načrtu opozorili, da je območje biotehniške fakultete, kamor spada tudi omenjena novogradnja, poplavno območje Glinščice, kjer so poplave pet- do desetletne pogostosti, in da je pred začetkom gradnje »treba obvezno rešiti problematiko visokih voda Glinščice zaradi že izvedene urbanizacije območja in zgraditi suhi zadrževalnik gorvodno od Brdnikove ulice« pa tudi »ohraniti ob vodotokih čim večje nepozidane površine«.

»Zdi se, da je pri omenjenem objektu enako kot še v številnih drugih primerih v državi: pač držimo pesti, da se najhujše ne bo zgodilo,« urbanistično hazarderstvo, ki se ga očitno poslužujejo tudi državne institucije, opiše Fazarinc. Suhi zadrževalnik Brdnikova, ki naj bi uredil poplavno varnost tega območja in ki bi moral biti pogoj za kakršno koli gradnjo, naj bi bil tako zgrajen šele leta 2016.