»Veš, da imam fotografijo iz planinskega izleta, na kateri sva skupaj?« je v ponedeljek zažarel obraz sošolkama, ki sta nekoč delili gimnazijske klopi. »Ali te je učila Puhova?« sta v bližini ugotavljala gimnazijca iz paralelke, medtem ko so drugi občudovali dvorano, v kateri je potekala proslava. »To pa je telovadnica, ne tista naša dnevna soba,« so se smejali, še bolj pa jih je razveselilo, da jih je spoznal profesor Mihael Šengelaja. »Seveda se je spomnim, enako se smeje kot takrat,« je navduševal profesor, ki je menda znal odlično pritegniti k poslušanju zgodovine, po dvajsetih letih poučevanja pa je pet let tudi ravnateljeval.
Prav Šengelaja je tudi leta 1991 prevzel nalogo ponovne vzpostavitve Gimnazije Moste, potem ko sta bili na Zaloški 49 najprej eno leto srednja zdravstvena šola in nato skoraj dvajset let srednja šola za elektroenergetiko. »Pogoji za delo so bili takrat obupni, tako sami prostori kot to, da sta bila na šoli dva nekompatibilna programa. Moral sem tudi odsloviti veliko profesorjev inženirjev in poiskati drug kader za gimnazijo,« je še pojasnil nekdanji ravnatelj, ki je zaradi zdravstvenih težav kasneje mesto in nalogo obnoviti stavbo prepustil profesorici matematike Niki Gams.
Dve leti na Aškerčevi
Stavba, ki je v stoletni zgodovini gostila od vrtca, večernega gospodinjskega tečaja do domobranske oficirske šole, otroškega zabavišča in vojaške bolnišnice, že dolgo ni bila ne konkurenčna ne varna. Streha je puščala, prihajalo je do kratkega stika, odpadal je omet, hkrati je bilo 12 učilnic premalo za vse dijake, tako da je pouk potekal v turnusu. »V šolo le s čelado«, »Ministričin kabinet večji od telovadnice« so se glasili udarni časopisni naslovi ob opozorilnem protestu dijakov in učiteljev maja 2001, naslednje šolsko leto pa je bil nato izdan sklep o obnovi šole. »Moja naloga je bila poiskati začasno lokacijo, tam organizirati pouk ter poskrbeti za izpraznitev šole. Še zdaj sem hvaležna šolskemu centru na Aškerčevi cesti, da so nas sprejeli, in osnovnim šolam, ki so pomagale pri prevozu in hrambi naših stvari,« je strnila Gamsova.
Dve leti in en mesec tako Moščani niso bili na svoji šoli, pouk pa so imeli zaradi prostorske stiske ta čas samo popoldne. Ampak tudi to so preživeli, zaradi tega so malo posebni, seveda pa to ni vse. »Po mojem mnenju so bile Moste vedno posebne zaradi raznolikosti dijakov. V turnusu nas je bilo malo in vsi smo se poznali, družili med seboj, rejverji, panksi, vsi,« je svoje spomine opisala Ana Papa, ki se je lani vrnila na moščansko gimnazijo kot pripravnica. Gimnazija Moste sicer ni bila njena prva izbira, tako kot tudi pri številnih drugih ne. »Pogosto se je potem med letom sprostilo kakšno prosto mesto na drugih gimnazijah, vendar ni nihče odšel. Ko smo enkrat prišli na Moste, smo tukaj tudi ostali,« je še dodala Papova, ki se je vozila izza Bežigrada skozi vse mesto.
Pankrti, Buldogi, režiserji, igralci...
Še danes je Gimnazija Moste, ki je nekoč nosila ime VI. gimnazija Moste, pogosto druga izbira. »Želel sem na srednjo glasbeno šolo, ampak niso odprli mest za tisti program. Sedaj mislim, da mi je tukaj celo boljše, kot bi mi bilo tam. Tukaj imam priložnost biti v stiku z glasbo v neki normalni meri, zelo uživam in vzdušje je zelo dobro,« je povedal Rok Vrtovec iz drugega letnika, sošolka Vida Petrej pa ga je dopolnila: »Vse ljudi sprejmejo z odprtimi rokami, nikogar ne ocenjujejo na podlagi videza, najbolj pa mi je všeč, da ko opazijo, da imaš nekaj, se trudijo ta talent razviti.«
Šolska glasbena skupina Vizija, v kateri pojeta in igrata Rok in Vida, pa je tretja glasbena skupina, ustanovljena na Gimnaziji Moste. Konec sedemdesetih let je bil hišni bend priljubljena pankovska skupina Buldogi, pred njimi pa so leta 1977 orali ledino kultni Pankrti, ki so prvič nastopili v majhni telovadnici te gimnazije. »Profesorji nismo imeli nič proti, saj smo fante poznali, ravnatelj Anton Medved pa je, kljub temu da je bil bolj konservativen, presodil, da jim je treba dati priložnost,« se je spomnil Šengelaja. Pankrti so prodali okoli 350 vstopnic, prepričani, da bo to njihov prvi in zadnji koncert, a ni bilo tako. Res pa za njimi ni nihče več koncertiral na šoli. Buldogi so že igrali za telovadnico in pri športnem parku Partizan.
Dodatna motivacija za dijake
Prvi nastop Pankrtov pa ni bil edini znani dogodek na Gimnaziji Moste, v devetdesetih letih je bila prizorišče snemanja znanega filma Outsider, ki ga je režiral nekdanji dijak Andrej Košak. Njega je najbolj zaznamoval skoraj profesionalni dramski krožek profesorice Helene Potokar, tako kot režiserja Metoda Pevca in igralko Silvo Čusin. Nekdanji dijaki te gimnazije pa so bili denimo tudi ljubljanski župan Tone Kovič, pesnik Veno Taufer, Zdenka Logar, ki je odigrala vlogo Mojce v Kekcu, več ustavnih sodnikov, košarkarjev, pisatelj Andrej Blatnik, sindikalist Branimir Štrukelj, novinarja Jelena Aščić in Miran Ališič ter ravnatelj Dušan Merc.
»To je predvsem dodatna spodbuda za današnje dijake, da vidijo, da so nekdanji dijaki, ki so se izobraževali na enak način kot oni, v življenju nekaj dosegli. Se pravi, da smo šola, ki jim da dobro popotnico, da so kasneje v življenju uspešni,« je prepričana ravnateljica Špela Škof Urh. Posebnost moščanske gimnazije vidi v tem, da v nasprotju z drugimi gimnazijami pri njih ne vlada tekmovalnost, ampak solidarnost: »Ker so naši dijaki zelo raznoliki po zanimanjih in znanju, saj nimamo omejitve vpisa, moramo narediti pouk takšen, da ustreza najboljšim in hkrati, da tudi najslabši dobijo toliko znanja, da bodo uspešni na maturi. Drugod ti sploh nimajo možnosti.«