Težave z odpadno komunalno embalažo, ki jo morajo od komunalnih podjetij prevzeti družbe, odgovorne za ravnanje z odpadno embalažo, se ponavljajo vsako leto. Zaplet med nekaterimi družbami in izvajalci javnih služb običajno doseže vrhunec v zadnjih mesecih leta. Takrat začnejo komunalna podjetja opozarjati na več tisoč ton odpadne embalaže, ki se ob koncu leta nakopiči v skladiščih zaradi tega, ker je družbe niso prevzele, saj naj bi svoj delež, ki ga določi ministrstvo, že izpolnile. Po nekaterih preteklih ocenah komunalnih podjetij je je tako konec leta 2013 v skladiščih ostalo več kot 4300 ton, konec minulega leta pa so komunalna podjetja že četrtič zapored opozorila, da bo, če ne bodo izpolnjene vse obveznosti, nakopičenih ostalo okoli 5000 ton odpadne embalaže. Prevzem te embalaže v novem letu družbe vračunajo že v kvoto prevzema tekočega in ne prejšnjega leta, kar povzroča enak zaplet vsako leto.
Komunalna embalaža ni dobičkonosna
Pot embalaže se začne pri njenih proizvajalcih, ki jo dajo na trg, in nadaljuje pri gospodinjstvih oziroma končnih uporabnikih, ki embalažo kupujejo in nato odlagajo med odpadke. Odpadno komunalno embalažo, ki nastane v gospodinjstvih, prevzamejo komunalna podjetja in jo predajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Povzročitelji embalaže, ki so vključeni v sistem, morajo družbam za vso embalažo, ki so jo dali na trg, plačati embalažnino. Z embalažnino družbe pokrijejo stroške prevzema in predelave odpadne embalaže. Manjši proizvajalci, ki dajo na trg manj kot petnajst ton embalaže na leto, so plačevanja embalažnine oproščeni, zato se na trgu znajde več embalaže, kot je bilo zanjo plačane embalažnine.
»Družbe za ravnanje z odpadno embalažo imajo v tem sistemu osrednjo vlogo, a prav v tem delu sistema nastajajo tudi težave,« pojasnjuje drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb. Ne preseneča ga, da se težave na področju ravnanja z odpadno embalažo vsako leto ponavljajo. Opozarja namreč, da za pomanjkljivosti v zakonodaji, ki so jih na računskem sodišču izpostavili že v revizijskem poročilu pred skoraj šestimi leti, na pristojnem ministrstvu še niso našli povsem ustreznih rešitev.
»Interes vseh družb je, da poberejo embalažo, ki jim omogoča večje prihodke, saj prejmejo prihodke od prodaje odpadne embalaže. Večje prihodke, kot jih zagotavlja embalaža, ki jo izvajalci zberejo od gospodinjstev, pa običajno ustvarijo z embalažo, ki jo prejmejo od industrije. Je čistejša in povzroča manj stroškov ločevanja, medtem ko odpadna komunalna embalaža družbam povzroča višje stroške,« pojasnjuje Jereb. Zato na ministrstvu vsako leto določijo tržni delež odpadne komunalne embalaže, ki ga mora posamezna družba prevzeti od komunalnih podjetij. »Ministrstvo deleže določi na podlagi tega, koliko embalaže je bilo dane na trg v prvem četrtletju tekočega leta, in ti deleži potem veljajo vse leto. Način določanja ni najboljši, a tak je in treba ga je upoštevati, če naj bi sistem deloval,« opozarja revizor.
Lahko bi prihranili 53 milijonov evrov
Kot eno ključnih težav Jereb poudarja financiranje ločenega zbiranja odpadne komunalne embalaže, ki je zastavljeno tako, da tisti, ki so pri ločevanju doslednejši, tudi več plačujejo. »Ko gospodinjstva ločeno zberejo več odpadne komunalne embalaže, to pomeni višje stroške za izvajalca, saj morajo zagotoviti pogostejši odvoz ločeno zbranih frakcij.« Prevoz te embalaže plačujejo gospodinjstva, hkrati pa ljudje ob nakupu izdelkov krijejo še del embalažnine. »Če bi del stroškov ločevanja prenesli na industrijo, bi bilo proizvajalcem embalaže v interesu, da je odpadne embalaže manj, ljudje pa bi odpadke ločevali še bolj dosledno, saj bi bili zneski na položnicah nižji,« ocenjuje Jereb. Na računskem sodišču so na podlagi podatkov iz revizije izračunali, da bi s takšnim sistemom, kot ga imajo na primer v Nemčiji, v treh letih gospodinjstva prihranila okoli 53 milijonov evrov.
Na računskem sodišču sicer že izvajajo novo revizijo s področja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki bo izšla predvidoma marca. »Že z majhnimi spremembami v sistemu bi lahko dobili veliko boljše rezultate,« dodaja Jereb. Do sprememb naj bi, kot so že konec minulega leta napovedali na ministrstvu, prišlo predvidoma letos. V pripravi je prvi osnutek nove zakonodaje.