»Najemnina je predraga glede na to, kar ponujajo v zameno – torej nič razen zemljišča. Poleg tega so stvari nedorečene. Mi imamo vrtiček že 20 let in smo na njem nekaj ustvarili. Tedanja krajevna skupnost nam je na podlagi načrtov dovolila gradnjo barake v dogovorjeni kvadraturi, zdaj pa ne vemo, ali jo bo treba rušiti ali ne. Pa še pogodbe nam želijo vsiliti le za eno leto. Ker neprestano vlagamo v zemljišče, nam je še kako pomembno, da bi bile pogodbe dolgoročne, ne pa da nas lahko naslednje leto naženejo,« nam je o vrtičkarsko-cerkvenem sporu razložila sogovornica, ki smo jo ob Savi v Črnučah zmotili ravno pri nedeljski košnji trave.

Poštena cena bi bila 40 centov

Ježiška župnija se je namreč nedavno odločila, da bo vrtičkarje, ki ob Savi že vrsto let zasedajo njihovo zemljo, obdavčila. Najeli so podjetje Grizlo, ki je vrtičke premerilo, popisalo uporabnike in pred kratkim bodočim uradnim najemnikom tudi poslalo položnice. Od prvotne namere, da zaračunajo evro za kvadratni meter zemljišča na leto, so zaradi splošnega upora vrtičkarjev sicer odstopili za 20 centov, vendar večina naših sogovornikov meni, da je to kljub vsemu še vedno predrago. Pravijo, da bi bila poštena cena približno 40 centov za kvadratni meter, saj nasprotno od mestnih vrtičkov župnija za udobje uporabnikov ni naredila ničesar.

»Ker sem novinec, me še nihče ni obiskal ali mi izstavil položnice. Ostati nameravam le eno leto, zato bom plačal, če bo treba. Je pa cena vsekakor oderuška. Janković za evro ponuja tekočo vodo, toaletne prostore, barako in celo igrala za otroke. Tukaj pa so ljudje v vse sami investirali. Če ne bi vzdrževali tega zemljišča, bi vse skupaj že davno prerasel gozd. Tega cerkev sploh ne upošteva,« je hud na lastnike zemljišča naš drugi sogovornik, ki prav tako ni želel razkriti identitete.

Se pa najdejo tudi taki, ki jemljejo župnijsko zahtevo o plačilu letne najemnine za uporabo zemljišča kot samoumevno. »Ljudem je vsaka najemnina preveč. Dejstvo je, da je zemljišče njihovo,« meni sogovornik, ki ob Savi vrtnari že 25 let. Pravi tudi, da so bili cerkveni pooblaščenci do njega pošteni, saj mu petih kvadratnih metrov vrtička, ki ne sodi pod cerkveno jurisdikcijo, niso zaračunali.

Župnija se ne bo več pogajala

V četrtni skupnosti Črnuče pravijo, da ne morejo poseči v spor, saj so vrtički na zasebni zemlji. »Zadeva je še bolj kompleksna, ker obsavski vrtički uradno ne obstajajo in tudi niso predvideni v prostorskem načrtu,« je povedal predsednik sveta četrtne skupnosti Smiljan Mekicar. Vrtičkarjem so kljub temu predlagali, da se vsaj neformalno združijo in se poskušajo enotno pogajati s cerkvijo. »Dali smo jim možnost uporabe občinskega mediacijskega centra, čeprav sem prepričan, da je težava rešljiva tudi brez tega. Obe strani bi morali nastopiti zdravorazumsko in najti kompromis, kajti zorna kota sta dva: zemlja je resda župnijska in uporabniki za pretekla leta ne bodo nič plačali. Po drugi strani pa so bila ta zemljišča zapuščena in so jih uporabniki do neke mere vzdrževali,« razmišlja Mekicar in hkrati opozarja, da je iluzorno pričakovati, da bodo zasebniki v zameno za eno evro najemnikom ponujali tako visok standard, kot to počne mestna občina.

Ko smo poklicali na ježiško župnijo in povedali, o čem bi se radi pogovorili, se je tamkajšnji župnik Anton Perčič odzval precej nejevoljno, češ da je tema sila priročna za vnovično pljuvanje po cerkvi. »Dali smo informacije za nekaj drugih časopisov, zato se o tem ne bi več pogovarjali,« nas je želel odpraviti, potem pa vendarle dodal: »Stvar je kristalno jasna: mi smo lastniki, vrtičkarji pa so na naši zemlji že 30 let zastonj. Zdaj smo uvedli najemnino in to je to. Zakaj pa bi morala Cerkev dajati vse zastonj?«

Na vprašanje, ali se ne nameravajo pogajati o višini najemnine, je odvrnil, da ne več, saj so ceno z enega evra za kvadratni meter že spustili na 80 centov. »Ceno smo znižali, ker dejansko tam ni vode in nekaterih drugih stvari. Več pa zagotovo ne bomo popuščali,« je povedal župnik in še enkrat zarobantil čez »gospode in gospe (vrtičkarje, op. p.), ki izkoristijo vsako priložnost, da blatijo cerkev«.