Na Mestni občini Ljubljana še ne vedo, kdaj bodo začeli in kdaj končali gradnjo suhega zadrževalnika v Brdnikovi ulici, ki bo prebivalce jugozahodnega dela Ljubljane obvaroval pred poplavljanjem potoka Glinščica. Za izvedbo prve faze ureditve zadrževalnika, ki je bil umeščen v prostor že pred dvema letoma in pol, je za zdaj izdelana le projektna dokumentacija. »V prihodnjem letu načrtujejo intenzivne aktivnosti pri pridobivanju potrebnih zemljišč, kar je ključni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja in nato začetek gradnje čim prej v letu 2016,« so povedali pri mestni službi za razvojne projekte in investicije.
Ne Gurs ne Arso nista zavlačevala
Zakaj se bodo »intenzivne aktivnosti pri pridobivanju potrebnih zemljišč« začele šele prihodnje leto? Pri mestni občini so se prejšnjikrat v odgovoru izmotavali, da jim je Geodetska uprava RS (Gurs) šele oktobra izdala pravnomočne parcelacijske odločbe, s čimer je bil izpolnjen osnovni pogoj za začetek odkupov zemljišč. Tokrat smo jih pobarali, kdaj so na Gurs podali vlogo za parcelacijo, in izvedeli, da so elaborat parcelacije na Gurs poslali konec lanskega novembra. Torej šele leto in pol po umestitvi zadrževalnika v prostor!
Pri mestni občini so se večkrat izgovarjali tudi na počasnost Agencije RS za okolje (Arso). A naša poizvedovanja so razkrila, da so bili pri Arsu tokrat nepredstavljivo hitri. Za vodno soglasje so pri mestni občini zaprosili konec letošnjega maja, prejeli pa so ga že v začetku julija. Vlogo za okoljevarstveno soglasje pa je mestna občina vložila šele junija. Konec septembra jim je Arso naložil dodatne pogoje, ki določajo, da je treba pridobiti še načrt monitoringa dvoživk – slednjega na mestni občini še pripravljajo.
Vse to dokazuje, da je mestna občina pri projektu gradnje zadrževalnika Brdnikova dve leti vozila v prvi prestavi, konkretnejših aktivnosti pa se je lotila šele letos. Po mnenju hidrologa Andreja Fazarinca z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo se sicer podobni projekti začnejo gradbeno izvajati že leto do leto in pol po sprejetju prostorskega načrta. Zadrževalnik Brdnikova pa se bo v najboljšem primeru začel graditi šele štiri leta po umestitvi v prostor.
Za odkup zemljišč slabih 600.000 evrov
V osnutku proračuna za prihodnje leto je za gradnjo prve faze zadrževalnika Brdnikova predvidenih skupno 65.000 evrov, s čimer bodo poplačali izdelavo projektne dokumentacije, medtem ko je za leto 2016 predvidenih 322.000 evrov, ki jih bodo na mestni občini večinoma porabili za izvedbo gradbenih del. Ker je priprava proračuna za prihodnji dve leti še v fazi sprejemanja pobud in predlogov, opozarjajo na mestni občini, se lahko številke do sprejetja še spremenijo.
Prihodnje leto naj bi mesto odkupilo tudi vsa potrebna zemljišča in pridobilo gradbeno dovoljenje za izvedbo projekta. Na mestnem oddelku za ravnanje z nepremičninami so nam povedali, da je za odkup približno 11.000 kvadratnih metrov zemljišč na območju zadrževalnika v proračunu za leto 2015 namenjenih 591.000 evrov. Lastnikom zemljišč, na katerih bo zgrajen objekt zadrževalnika, so konec prejšnjega meseca poslali ponudbe za odkup zemljišč, in sicer po ceni osem evrov za kvadratni meter.
Cena izvedbe vseh predvidenih protipoplavnih ukrepov na Glinščici – brez odkupa zemljišč – je 4,8 milijona evrov (z DDV). Na vprašanje, ali si bodo pri gradnji zadrževalnika na Brdnikovi pomagali tudi z evropskim denarjem, so pri mestni občini odgovorili, da zaradi postopkov, ki še trajajo, za sredstva EU še niso mogli kandidirati. »Za sredstva v finančni perspektivi 2014–2020 nameravamo kandidirati po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ko bo seveda objavljen primeren razpis,« so pojasnili.
