Vprašanja, povezana s poplavno varnostjo, se sprožajo ob vsakokratnih poplavah, toda takoj ko iz poplavljenih kleti odteče voda in ko neprevozne ceste izginejo z naslovnic, spet vse potihne. »To je povsem psihološka zadeva, saj je prizadeta le kritična masa ljudi, vse druge bo že jutri zanimala nova tema, denimo Ljubljanski maraton. A težava so odgovorni, ki jim celo ustreza, da gre vse čim prej v pozabo. Ti se žal največkrat niti ne seznanijo dovolj s težavami, se z njimi ne identificirajo in posledično tudi ne skušajo pospešiti njihovega reševanja. Ves sistem je postal preveč zbirokratiziran,« opozarja hidrolog Rok Fazarinc z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Čaka se na evropski denar
Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec ministrstvu za okolje in prostor nalaga kup ukrepov, ki naj bi jih izvedli v dveh fazah. Toda Fazarinc poudarja, da država še ni naredila nič v tej smeri. Prva faza – celovita regulacija Malega grabna – je vredna okoli 31 milijonov evrov, druga, v sklopu katere naj bi med drugim zgradili suhi zadrževalnik Razori v občini Dobrova - Polhov Gradec, pa približno deset milijonov. Glede slednjega bo treba najti še skupni jezik z lokalno skupnostjo, ki se zadrževalniku na svojih tleh vseskozi krčevito upira.
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da je glede prve faze ukrepov končana šele priprava javnega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije, ki bo objavljena v začetku prihodnjega meseca. Glede na potek dogodkov na ministrstvu predvidevajo, da bo gradbeno dovoljenje za izvedbo prve etape urejanja Malega grabna pridobljeno v drugi polovici prihodnjega leta. Na vprašanje, ali so obljube, ki so bile dane spomladi, da se bodo tudi gradbena dela začela že prihodnje leto, potemtakem sploh še realne, so na ministrstvu odgovorili pritrdilno.
»Začetek izvajanja ukrepov je v prvi vrsti odvisen od dinamike zagotavljanja finančnih sredstev. Ker je projekt uvrščen v operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2014–2020, bo del denarja zagotovljen iz kohezijskega sklada, del pa iz proračuna, iz namenskega vira sklada za vode. Ker bomo torej za gradnjo črpali evropski denar, to pomeni, da bo začetek gradnje vezan na pridobitev odločbe za njegovo črpanje,« so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor.
Mali graben je za 20 odstotkov bolj pretočen
A na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da od prejšnjih katastrofalnih poplav, torej tistih iz leta 2010, niso stali križem rok. Leta 2011 so z denarjem vodnega sklada uredili poškodbe obrežnih zavarovanj in obsežno očistili zaraščene brežine Malega grabna, in sicer na celotnem odseku med Bokalškim jezom in izlivom vodotoka v Ljubljanico. »Po ocenah študije ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo smo z izvedbo omenjenih del pretočnost izboljšali za približno 20 odstotkov, kar je pripomoglo k omejitvi razlivanj prav na najbolj kritičnem odseku omenjenega vodotoka,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da so tudi vsa leta po tem, vključno z letošnjim, izvedli intervencijska čiščenja – naročnik je bila mestna občina – na najbolj kritičnem odseku med Mokriško brvjo in izlivom.
Redno pa čistijo tudi brežine drugih vodotokov na celotnem območju srednje Save, zagotavljajo na pristojnem ministrstvu in pojasnjujejo, da program čiščenj in ureditev vsako leto pripravi koncesionar, vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, na podlagi predhodno opravljenih terenskih pregledov. Na vprašanje, koliko denarja se letno sploh namenja za čiščenje brežin in strug vodotokov, pa nam na ministrstvu niso postregli s konkretnim odgovorom, temveč so povedali le, da so sredstva v dobršni meri odvisna od delitve proračuna.
A hidrolog Rok Fazarinc opozarja, da je s čiščenjem strug vodotokov in košenjem njihovih brežin podobno kot z rednim vzdrževanjem avtomobilov. »To bi moralo biti samoumevno. Toda brez celovite regulacije Malega grabna in gradnje zadrževalnika Razori bo Ljubljana v povprečju vsakih pet let pod vodo.«