Mladim umetnikom je v Ljubljani na voljo šest bivalnih ateljejev, ki so v lasti javnega stanovanjskega sklada. Kljub zelo skromnemu številu sklad ateljeje oddaja za nedoločen čas, kar pomeni, da jih najemnik zaseda, dokler se sam ne odloči, da se bo izselil.

V šestih bivalnih ateljejih javnega stanovanjskega sklada Ob Ljubljanici od odprtja leta 2005 naprej živijo in delajo uveljavljeni (dasiravno danes ne več prav rosno mladi) umetniki Jaša Mrevlje, Viktor Bernik, Rok Bogataj, Metka Zupanič in Damjan Kocjančič. V kratkem bo znan še šesti najemnik, ki ga je sklad novembra oziroma decembra lani iskal na javnem razpisu. Kot so pojasnili, je prispelo pet vlog, strokovno presojo kakovosti dosedanjega dela prosilcev pa bo opravila strokovna komisija vizualnih umetnosti na področju kulture v Mestni občini Ljubljana, ki jo imenuje župan. Z novim najemnikom bo sklenjena pogodba za določen čas, »ki pa ni omejen z leti, ampak je vezan na pogoj umetniškega ustvarjanja«, še pojasnjujejo pri skladu.

Z aneksom do bivanja za nedoločen čas

Tudi preostali najemniki ateljejev imajo prostore v najemu za nedoločen čas, čeprav so jim bili pred desetletjem oddani za štiri leta. Vendar pa si je nato občinski oddelek za kulturo leta 2008 premislil in na podlagi strategije razvoja kulture je stanovanjski sklad z vsemi najemniki sklenil anekse in s tem najemno razmerje podaljšal za nedoločen čas. Kljub temu – sicer redkih – razpisov ne spremlja prav velik naval prijav: na zadnja dva se je namreč prijavilo 15 umetnikov. Ena od možnih razlag je zagotovo slaba obveščenost o tovrstnih možnostih, saj se vesti o bivalnih ateljejih in razpisih (dva v desetih letih) komaj kdaj pojavijo v medijih.

Do bivalnih ateljejev so sicer upravičeni že razmeroma uveljavljeni mladi umetniki, stari do 35 let, ki stalno prebivajo na območju Ljubljane in ne presegajo določenega dohodkovnega cenzusa. Ključna je visoka raven kakovosti in izvirnosti umetniškega ustvarjanja, ki se meri z nagradami, samostojnimi razstavami, deli v javnih zbirkah in izvirnostjo, ki jo oceni omenjena strokovna komisija.

280 evrov najemnine

Najemniki bivalnih ateljejev ne dobijo v brezplačno uporabo, ampak zanje plačujejo neprofitno najemnino (in pripadajoče obratovalne stroške). Za dva večja, približno 110 kvadratnih metrov velika bivalna ateljeja, ta znaša 370 evrov, za preostala štiri 80 kvadratnih metrov velika namenska stanovanja pa 280 evrov na mesec.

Medtem pa so (nebivalni) ateljeji, ki jih občina oddaja umetnikom na osnovi javnega interesa na področju kulture oziroma pomena za javni kulturni prostor, brezplačni. »Najemniki v skladu z zakonom o javnem interesu v kulturi ne plačujejo najemnine, ampak le obratovalne stroške in stroške rednega vzdrževanja uporabe,« so zapisali na MOL. Mestna občina jih v skladu z zakonodajo oddaja za določen čas, najemno razmerje pa podaljšuje z aneksi. S trenutnimi najemniki so bili tako leta 2012 sklenjeni aneksi za obdobje treh let.

Vizualna umetnica Marija Mojca Pungerčar, ki deluje kot samozaposlena na področju kulture, ob tem opozarja, da imajo številni umetniki velike težave z iskanjem ustreznih prostorov za ustvarjanje, a ker nimajo odločbe o delu v javnem interesu, brezplačnih ateljejev ne dobijo v uporabo – dobijo pa jih denimo redni profesorji, zaposleni v javnih institucijah. »Tako se dobrine kopičijo pri vedno istih posameznikih, kar je sploh v času krize problem. Kriterija, da zaradi specifike dela, nizkih dohodkov in prostorske stiske potrebuješ atelje, ni, pomembno je le, kako visoko kotiraš na lestvici uspešnih, prepoznanih, nagrajenih.«

Fond umetniških in bivalnih ateljejev naj bi se sicer povečal za devet oziroma še dodatnih šest, ko bodo prenovili Švicarijo v parku Tivoli. A ob tem se postavlja vprašanje, kdaj bo štiri milijone evrov vredna obnova, ki naj bi jo delno financirali iz evropskih sredstev, sploh izpeljana.